<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 323/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.323.2016
Evidenčna številka:VS3007102
Datum odločbe:04.04.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Pdp 293/2016
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Marjana Lubinič (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Borut Vukovič, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičena odsotnost - zagovor - okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor

Jedro

Tožnikov nenaden odhod z dela in opustitev obvestila, zakaj je odsoten, vrnitev delovne obleke itd. ne predstavlja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Ob dejstvu, da je tožnik izostal z dela, razlogov za to pa toženi stranki ni sporočil, bi moral imeti (na zagovoru) možnost pojasniti razloge za svoj izostanek ter razloge za to, da tožene stranke o tem ni obvestil.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 280,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 1. 6. 2015, temveč je trajalo do 4. 2. 2016. Toženi stranki je naložilo, da tožniku za obdobje od 2. 6. 2015 do 4. 2. 2016 obračuna nadomestilo plače v znesku 394,83 EUR bruto z dodatki. Ugotovilo je, da mu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, okoliščine, zaradi katerih bi bilo od nje neutemeljeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči, pa niso bile podane. Na predlog tožnika je odločilo o prenehanju delovnega razmerja z dnem izdaje sodbe in mu prisodilo denarno povračilo v višini ene bruto plače.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožniku ni bil omogočen zagovor. Zavrnilo je pritožbeno stališče, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč na podlagi odjave iz zavarovanj, zato naj bi moral predhodno zahtevati odpravo te kršitve. Poudarilo je, da je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi in v odpovedi tudi navedla, da mu delovno razmerje preneha s 1. 6. 2015, ko ga bo odjavila iz zavarovanj.

3. Zoper pravnomočno sodbo je pravočasno revizijo vložila tožena stranka, ki uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožnik 1. 6. 2015 najprej odklonil delo v odrejenem dnevnem terminu, naslednji dan se je samoiniciativno razdolžil, vrnil delovno opremo in odšel k osebni zdravnici po bolniški stalež, o čemer delodajalca ni obvestil. To so po njenem mnenju okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Meni, da se sodišči s tem nista ukvarjali v zadostni meri. Stališču sodišča, da bi zagovor izkristaliziral situacijo ter bi tako delodajalec pravočasno izvedel za delavčev bolniški stalež, ne oporeka, ne bi pa bila sanirana delavčeva opustitev obvestila o razlogih odsotnosti. Prav molk s strani delavca v povezavi z njegovim ravnanjem 1. 6. 2015 in 2. 6. 2015 je privedel do prepričanja tožene stranke, da obstojijo utemeljene okoliščine, da delavcu zagovora ne omogoči. Tožnik niti ob prejemu izredne odpovedi ni pojasnil svojega ravnanja. Namesto tega je ubral sicer povsem dopustno sodno pot, ni pa storil ničesar, da bi bil delodajalec o njegovi plati resnice seznanjen pred prejemom tožbe. Tožena stranka se ne more otresti občutka, da je nasedla premišljeni igri sočasne navidezne prekinitve delovnega razmerja in odhoda v bolniški stalež. Ravnanju tožnika v spornih dneh 1. 6. 2015 in 2. 6. 2015 sodišče ni posvetilo nobene pozornosti, zato tožena stranka meni, da je bila v postopku z opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov glede tega storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje in sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

4. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi bila podana, ker niso bili izvedeni dokazi o ravnanju tožnika 1. 6. 2015 in 2. 6. 2015. Sodišče prve stopnje je namreč izvedlo vse dokaze, ki jih je predlagala tožena stranka (listine v prilogah od B1 do B6) in o njih tudi zavzelo stališče (6. in 7. točka obrazložitve).

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Kot sta pravilno poudarili že sodišči prve in druge stopnje, mora delodajalec po drugem odstavku 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana dne 12. 6. 2015, in sicer iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Po tej določbi je odpovedni razlog podan, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Tožnikovo ravnanje, kot je opisano v reviziji, ne predstavlja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Ravno nasprotno. Ob dejstvu, da je tožnik izostal z dela, razlogov za to pa toženi stranki ni sporočil, bi moral imeti (na zagovoru) možnost pojasniti razloge za svoj izostanek ter razloge za to, da tožene stranke o tem ni obvestil.

10. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

11. Tožena stranka je dolžna na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165 člena ZPP povrniti tožniku stroške odgovora na revizijo, ki znašajo 600 točk oziroma 275,40 EUR ter materialne stroške v višini 2 %, skupaj 280,90 EUR.


Zveza:

ZDR-1 člen 85, 85/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA1ODcz