VSC sodba Cp 533/2016

Jedro

Pogodba ne nastane niti takrat, ko je navzven sledeč izjavi pogodbenih strank soglasje sicer doseženo, a je to soglasje v nasprotju z resnično voljo o naravi, podlagi in predmetu pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako spremeni, da poslej v celoti glasi:

“Zavrne se tožbeni zahtevek:

1. Ugotovi se, da je med toženo stranko G. d. o. o. kot kupcem in tožnico S. K. kot prodajalcem, sklenjena pogodba o prodaji v ponudbi navedenih zemljišč parc. št. 431/1, 431/4, 431/5,432, 436, 437, 438/1, *61 in *62, vse k.o. X. za kupnino v znesku 83.000,00 EUR.

2. Tožena stranka G. d. o. o. je dolžna tožeči stranki S. K. plačati znesek v pogodbi dogovorjene kupnine v višini 83.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 03. 2012 dalje do plačila, vse v roku 15-tih dni od dneva izreka sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo 16-ti dan od vročitve sodne odločbe toženi stranki, vse pod izvršbo.

3. Tožeča stranka S. K. je dolžna v roku 15-tih dni od dneva prejema kupnine in zneska zakonskih zamudnih obresti, zaradi odmere davka pri Davčnem uradu Republike Slovenije, prijaviti prodajno pogodbo, vse pod izvršbo.

4. Tožeča stranka S. K. je dolžna overiti svoj podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu primernim za prenos lastninske pravice na toženo stranko do celote na nepremičninah parc. št. 431/1,431/4, 431/5, 432, 436, 437, 438/1, *61 in *62, vse k.o. X. vse pod izvršbo.”

II. Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 6.803,57 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo (I) ugotovilo, da je med pravdnima strankama sklenjena pogodba o prodaji zemljišč parc. št. 431/1, 431/4, 431/5, 432, 436, 437, 438/1, *61 in *62, vse k.o. X., za kupnino 83.000,00 EUR. (II) Toženki je naložilo, da je dolžna tožnici plačati znesek dogovorjene kupnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2013 dalje do plačila, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo 16-ti dan od vročitve sodne odločbe toženki. Tožnici je naložilo, (III) da je dolžna prijaviti prodajno pogodbo pri Davčnem uradu Republike Slovenije zaradi odmere davka in (IV) overiti svoj podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu, primernem za prenos lastninske pravice na gornjih nepremičninah na toženko. (V) Tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od kupnine 83.000,00 EUR za čas od 16. 3. 2012 do 15. 12. 2013 je zavrnilo. Odločilo je še o plačilu pravdnih stroškov (pod VI. in VII. točko).

2. Toženka zoper gornjo sodbo vlaga pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo celotnega tožbenega zahtevka, podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Tožnica pritožbenega odgovora ni podala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Glede na to, da toženec v pritožbi navaja, da se pritožuje zoper celotno sodbo, kar bi lahko pomenilo, da se pritožuje tudi zoper zavrnilni del (pod V. točko), s katerim je v sporu uspel, velja pojasniti, da je pritožbeno sodišče štelo, da sodbo sodišča prve stopnje izpodbija le v delu, v katerem ni zmagal v sporu, torej le glede odločitev pod I., II., III., IV.,VI. in VII. točko (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. V uvodu pritožbe uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožba ne utemeljuje. Zato velja ob tako posplošenem očitku pojasniti le, da ni podana kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. Med pravdnima strankama pravno odločilna dejstva pred sodiščem prve stopnje niti niso bila sporna. Tudi s pritožbo ugotovljeno dejansko stanje glede okoliščin podaje in sprejema ponudbe ni sporno. Sporna je le pravna presoja dejanske podlage.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo:

“-” da je tožnica podala ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč parc. št. 431/1 gozd, 431/4 cesta, 431/5 gozd, 432 gozd, 436 travnik, 437 vinograd in pašnik, 438/1 dvorišče, *61 stavba 90 m² in *62 stavba 180 m², vse k.o. X., za ceno 83.000,00 EUR;

“-” da je tožnica pri podaji ponudbe upoštevala uradne podatke, iz katerih izhaja, da se stavbi nahajata na parc. št. *61 in *62,

“-” da je toženka na podlagi ogleda ugotovila, da gre za kmetijo, v sklopu katere so zemljišča, kozolec, hlev in hiša,

“-” da je toženka ponudbo sprejela, ker je mislila, da kupuje nepremičnine s stavbama,

“-” da je odločba upravne enote, s katero je bil pravni posel odobren, postala pravnomočna,

“-” da je toženka po podaji ponudbe ugotovila, da so geodetski podatki neurejeni in da hiša ne stoji na parceli, ki je navedena v ponudbi,

“-” da nepremičnini parc. št. *61 in *62, ki sta bili predmet ponudbe, nimata v ponudbi navedenih lastnosti, ker stavba št. 689 v izmeri 180 m² dejansko stoji na parc. št. *62 in 435, stavba št. 690 v izmeri 90 m² pa dejansko na parc. št. 435 in 432,

“-” da je tožničin posrednik po sprejemu ponudbe toženki pojasnil, da stavbi dejansko stojita na parc. št. 435, ki ni predmet predmetne prodajne pogodbe, ter da je to nepremičnino tožnica pripravljena toženki (posebej) prodati.

9. V pritožbi toženka utemeljeno trdi, da bi sodišče prve stopnje moralo zaključiti, da pogodba ni bila sklenjena. Po 15. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je namreč pogodba sklenjena, če se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.(1) V 18. členu OZ je določeno, da se lahko volja izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem. Pogodba ni veljavno sklenjena že s tem, ko je doseženo soglasje o izjavljeni volji. Izjavljena volja namreč ni vedno resnična volja. Ker ima pravne posledice lahko le resnična volja stranke, načelo vestnosti in poštenja varuje stranko, kateri je izjava namenjena.(2) Določa, da mora stranka pri sklepanju obligacijskih razmerij upoštevati tudi interese nasprotne stranke. To pomeni, da je zavezana izjaviti tisto, kar je njena resnična volja. Če izjava ne izraža njene resnične volje, mora posledice nositi sama. Do nesporazuma tako pride, kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. V primeru nesporazuma se šteje, da pogodba ni bila sklenjena (16. člen OZ). Načelo vestnosti in poštenja tudi v primeru nesporazuma terja določene omejitve pri uveljavljanju resnične volje in varovanju interesov zgolj ene stranke. Stranka mora v fazi sklepanja pogodbe pojasniti ali zahtevati pojasnilo o okoliščinah, ki lahko privedejo do nesporazuma. Če tega ne stori, se bo lahko sklicevala na sporazum le, če je objektivno mogoče opravičiti njeno drugačno razumevanje narave pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti.(3)

10. Na sklep, da pogodba ni bila sklenjena, napotuje že prvostopna ugotovitev, da se je ponudba za prodajo nepremičnin nanašala tudi na stavbi. Ugotovitev, da je bila soglasna volja obeh pogodbenih strank drugačna od zapisane, torej, da je bila s predmetno prodajo po (resnični) volji strank zajeta tudi prodaja obeh stavb, namreč lahko utemeljuje le nesporazum o predmetu obveznosti.(4)

11. Nadalje je iz zgoraj izpostavljenih ugotovljenih dejstev moč zaključiti še, da po pogodbi, kot je bila izjavljena pisno, ni dvomov o predmetu obveznosti.(5) Ta predstavlja prodajo nepremičnin s parc. št. 431/1, 431/4, 431/5, 432, 436, 437, 438/1, *61 in *62, vse X., za kupnino v višini 83.000,00 EUR. Pisni izjavi strank se ujemata, saj iz samih izjav strank ni mogoče razbrati, da bi se pogodba nanašala na različen predmet. Tako ne gre za neujemanje izjavljene volje strank, ker sta obe pogodbeni stranki glede predmeta obveznosti izrazili enako voljo.

12. Je pa na podlagi ugotovljenih dejstev moč zaključiti, da se toženka lahko sklicuje na nesporazum kljub temu, da je bilo navzven sledeč izjavi volj pogodbenih strank soglasje doseženo, saj je to soglasje v nasprotju z resnično voljo o predmetu pogodbe.(6) V obravnavanem primeru je namreč zaradi tožničine izjave, v kateri so bili navedeni napačni podatki o dejanski rabi nepremičnin, prišlo do razhajanja med izjavljeno voljo toženke in njeno resnično voljo. Toženka je upoštevaje podatke v tožničini izjavi mislila, da kupuje nepremičnine z dvema stavbama. Ker pa se na nepremičninah parc. št. *61 in *62 stavbi ne nahajata, nepremičnina parc. št. 435, na kateri se stavbi dejansko nahajata, pa ni bila predmet pogodbe, je med strankama prišlo do nesporazuma o predmetu obveznosti. Toženka se na nesporazum lahko uspešno sklicuje, saj je iz uradnih podatkov izhajalo, da se na nepremičninah, ki so bile predmet prodaje, nahajata dve stavbi. Njeno drugačno razumevanje predmeta obveznosti je tako moč objektivno opravičiti. Na ugotovljena dejstva je tako ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno zaključiti, da zaradi nesporazuma pogodba upoštevaje 16. člen OZ ni bila sklenjena.

13. Pritožbi je bilo tako potrebno ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako spremeniti, da se tožbeni zahtevek ob pravilni uporabi materialnega prava zavrne (peta alineja 358. člena OZ).

14. Zaradi spremembe sodbe sodišča prve stopnje je bilo potrebno odločiti o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Toženka je v pravdi v celoti uspela. Zato je upravičena do povrnitve stroškov, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP). Potrebni stroški toženke, nastali pred prvostopnim in pritožbenim sodiščem, znašajo 6.803,57 EUR (odmera, narejena na podlagi specificiranih stroškovnikov, je razvidna iz listovne številke 154 v spisu ter temelji na Zakonu o odvetniški tarifi in Zakonu o sodnih taksah). V kolikor tožnica tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnila, je dolžna plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje, občna seja VSS z dne 13. 12. 2006).

-----

Op. št. (1): Glej več N. Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 182 do 196.

Op. št. (2): V. Kranjc v Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 210.

Op. št. (3): V. Kranjc v Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 214.

Op. št. (4): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 1208/2008 z dne 17. 9. 2012.

Op. št. (5): Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča III Ips 108/2011.

Op. št. (6): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 237/2009 z dne 18. 10. 2012.

Datum zadnje spremembe:

11.04.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 519/98
• VSRS sodba II Ips 335/2015
• VSL sodba II Cp 2944/2012