Sklep I Up 190/2009

Jedro

Če si stranka s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, za tožbo nima pravnega interesa, zato jo je treba zavreči. Tožnik kot stranski udeleženec postopka v zvezi z odobritvijo javne prireditve si s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila javna prireditev izvedena pred vložitvijo tožbe. V primeru, ko ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne gre za upravni spor zaradi posega v ustavne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrglo tožbo zoper sklep Občinske uprave Mestne občine ..., Oddelka za okolje in prostor, z dne 4. 1. 2008, v zvezi z odločbo župana Mestne občine ... z dne 13. 2. 2008. S citiranim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo o uporabi javnih površin za izvedbo prireditve „Veseli december 2007 v ...“ z dne 29. 10. 2007 (prva točka izreka) in zavrgel tožnikov predlog za izrek ničnosti navedene odločbe. Drugostopenjski upravni organ je zavrnil pritožbo zoper zgoraj citirani sklep prvostopenjskega organa in zavrnil predlog za izrek ničnosti po uradni dolžnosti odločbe o uporabi javnih površin za izvedbo prireditve „Veseli december v ...“.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi navaja, da je predmet presoje v tem upravnem sporu odločba z dne 29. 10. 2007, s katero je upravni organ dovolil prireditelju A. uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve „Veseli december v ...“ v času od 30. 11. 2007 do 1. 1. 2008. Ta prireditev je bila izvedena še pred vložitvijo tožbe. Zato po presoji sodišča prve stopnje za odločanje o pravilnosti in zakonitosti odobritve te prireditve in postopka, v katerem je bila ta prireditev odobrena, torej za izdajo odločbe o tem, ni več izkazan pravni interes. Ta ni bil izkazan že ob vložitvi tožbe. Tožnik je izkazoval pravni interes za sodelovanje v postopku in za vlaganje pravnih sredstev v zvezi z dovolitvijo obravnavane prireditve le do tedaj, dokler le-ta ni bila končana. Od takrat dalje si tožnik svojega pravnega položaja v zvezi s postopkom odobritve te prireditve ni mogel več izboljšati. Nadalje še navaja, da tožnik v tožbi ne uveljavlja določene pravice ali pravne koristi, ki bi se jo dalo v obravnavani zadevi s sodno odločbo zavarovati oziroma tožnik s predmetno tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, upravni spor pa ni namenjen nadzoru nad zakonitostjo delovanja upravnih organov v morebitnih prihodnjih postopkih, ki bi zadevali tožnika.

3. Tožnik vlaga zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje, da je izgubil pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo z iztekom prireditve, nezakonito in v neskladju z 22. in 23. členom Ustave RS. Tožbeni zahtevek ni bil usmerjen na prepoved izvedbe prireditve, temveč na odpravo upravnega akta, kar je oblikovalni zahtevek. Tožnik ni zahteval da mora toženec nekaj storiti ali opustiti, temveč, da se z odpravo odločbe ukine njene pravne učinke. Dejstvo, da je prireditev na katero se nanaša predlog za obnovo že končana, še ne pomeni, da je odločba prenehala pravno učinkovati, zato lahko pritožnik z njeno odpravo izboljša svoj pravni položaj. Če je pritožnikova možnost varstva pravic v upravnem sporu omejena le na čas trajanja posamezne prireditve, to praktično pomeni, da je pritožnik ostal brez sodnega varstva.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnik v upravnem sporu ne izkazuje potrebnega pravnega interesa za obnovo postopka v katerem je bila izdana odločba o uporabi javnih površin za izvedbo prireditve Veseli december v ... 2007, ki je potekala od 30. 11. 2007 do 1. 1. 2008, torej je bila prireditev končana že pred vložitvijo tožbe, s katero je tožnik začel upravni spor.

6. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v obravnavanem primeru tožnik izkazoval pravni interes za sodelovanje v postopku in za vlaganje pravnih sredstev v zvezi z dovolitvijo navedene javne prireditve le do tedaj, dokler ta prireditev ni bila končana, to pa je bilo najkasneje s potekom 1. 1. 2008. Od tega dne dalje si torej tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča svojega pravnega položaja v zvezi s postopkom odobritve te prireditve ni mogel več izboljšati, saj bi v postopku o uporabi javnih površin za izvedbo prireditve, lahko zasledoval le svojo pravico do sodelovanja v tem postopku kot stranski udeleženec in bi varoval le svoje pravne koristi. Od prenehanja prireditve pa nima več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev.

7. Ker mora na obstoj pravnega interesa sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 34. člena ZUS), je prvostopenjsko sodišče postopalo pravilno, ko je tožnikovo tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 po predhodnem preizkusu zavrglo.

8. Pritožbeni ugovor, da je tožnik vložil oblikovalni zahtevek in s tem predlagal odpravo učinkov izdane odločbe, ni upošteven. Za izdajo ugotovitvene sodbe niso izpolnjeni zakonski pogoji, določeni v drugem odstavku 64. člena ZUS-1, pa tudi sicer je sprememba tožbe dopustna le do konca glavne obravnave (184. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1). Tožnik pa je s tožbo predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki. Ker je v postopku, katerega obnovo zahteva tožnik, bila izdana odločba, s katero je bila dovoljena uporaba javnih površin za izvedbo javne prireditve v obdobju od 30. 11. 2007 do 1. 1. 2008, je s potekom tega časa tudi odločba v smislu dovoljenosti uporabe javnih površin za prireditev prenehala učinkovati. Po tem datumu se javne površine za prireditev niso smele več uporabljati, zato tožnik nima več pravnega interesa, da sodišče o stvari meritorno odloča.

9. Tudi pritožbeni ugovor, da sta mu bili kršeni ustavni pravici iz 22. in 23. člena Ustave RS ni utemeljen. V obravnavani zadevi ni možen subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1, to je upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic. V tej zadevi je namreč zagotovljeno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu, v katerem je mogoče zahtevati odpravo izpodbijanega upravnega akta, kar se je v obravnavanem primeru zgodilo. Glede na navedeno tako ni prišlo do zatrjevanih kršitev ustavnih pravic.

10. Ker razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

28.10.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 341/2007
• Sklep I Up 417/2008
• sklep I U 278/2009