Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sklep in sodba VIII Ips 11/00 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 04.07.2000 delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina za negmotno škodo - pravno priznana škoda - denarna odškodnina - pravica do popolne odškodnine - zakonite zamudne obresti - načelo monetarnega nominalizma - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije Odškodnine za duševne bolečine zaradi negotove eksistence ZOR ne pozna (kar bi pomenilo, da taka škoda ni pravno priznana), poleg tega pa jo revident poveže še z odškodnino za strah. Zato bi moralo sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 311. člena ZPP/77 (vodstvo glavne obravnave) najprej razčistiti, kakšno nepremoženjsko škodo tožnik uveljavlja (v reviziji navaja, da uveljavlja odškodnino za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti) in v kakšnem znesku postavlja vsakega od odškodninskih zahtevkov, če sta dva.
Pri plači, terenskem dodatku in regresu gre za plačilo obveznosti, ki jo predstavlja vsota denarja oziroma denarna obveznost. Za take obveznosti veljajo določbe 394. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89), da mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost. Takih denarnih obveznosti ni mogoče valorizirati, načelu popolne odškodnine pa je... Sodba III Ips 38/00 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 18.09.2001 pogodba o delu - razdrtje pogodbe z izjavo naročnika - obogatitveni zahtevek - zahtevek na plačilo pogodbene cene Naročnik, ki pred končanjem dela razdre pogodbo o delu, ima pravico zahtevati vrnitev avansa (obogatitveni zahtevek). Prevzemnik dela, ki trdi, da je avans nakazal podizvajalcu, samo na tej podlagi ne more uveljavljati nasprotnega zahtevka na plačilo s pogodbo dogovorjenega zneska, ker to ne predstavlja (niti delne) izvršitve pogodbenega dela. Sodba II Ips 140/00 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 14.09.2000 skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - obročno odplačilo kupnine za stanovanje Neodplačani del posojila za nakup nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze, po razpadu ekonomske skupnosti ne vpliva na višino solastniškega deleža; v tem obsegu gre za obligacijsko pravno razmerje. Sodba II Ips 136/00 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 28.09.2000 povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - kriteriji za odmero odškodnine Zmotno je stališče revizije, da gre oškodovancu odmera denarnega nadomestila glede na vsak procent ocenjenega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ta podatek je le orientacijske narave in podvržen dokazni presoji. Sodba II Ips 102/00 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 28.09.2000 povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost pravne osebe - čiščenje poledenelega dela cestišča pred poslovnimi prostori Dostavni pas je le del cestišča in zanj zato velja režim zimskega vzdrževanja enak tistemu, ki sicer velja za cestišče. Ni namreč mogoče mimo dejstva, da je dostavni pas le razširjeni del ceste, da gre le za del cestišča, kjer lahko kdorkoli parkira svoje vozilo, ne da bi moral vprašati za dovoljenje pri toženi stranki. VSC sklep Kp 11/00 Višje sodišče v Celju Kazenski oddelek 18.01.2000 kaznivo dejanje razžalitve Odločitev sodišča prve stopnje o obtožbi ne more sloneti zgolj na izpovedi, kot prič nezanesljive zasebne tožilke in njenega moža, ob možnosti kontrole njunih izpovedi z drugimi dokazi. VSC sklep Kp 26/00 Višje sodišče v Celju Kazenski oddelek 19.01.2000 ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost Dolžina trajanja pripora in sedaj izrečena mu, čeprav nepravnomočna, kazen zapora, pogojujeta verodostojnost trditve obtoženca, da je spoznal svojo napako in da bo v prihodnje zaživel pošteno, kar pomeni, da ne obstoji več nevarnost za premoženje in s tem življenje potencialnih oškodovancev. VSC sklep Kp 1/00 Višje sodišče v Celju Kazenski oddelek 04.01.2000 ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - begosumnost Begosumnost pri pritožniku izhaja iz dejstva, da je tujec katerega na našo državo ne veže nič, mu pa grozi kazen zapora. VSL sklep II Cpg 51/00 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.01.2000 začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost - pogoji za izdajo začasne odredbe Sodišče lahko izda začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve le, če sta izpolnjena oba pogoja iz 1. in 2. odstavka 270. člena ZIZ kumulativno. V primeru, da upnik verjetno ni izkazal tudi nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, predlogu za izdajo začasne odredbe ni mogoče ugoditi. VSL sklep III Cpg 1/00 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 11.01.2000 začetek stečajnega postopka Začetek stečajnega postopka je mogoče predlagati tako zaradi dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti dolžnika kot tudi zaradi njegove prezadolženosti. Navedena stečajna razloga nista kumulativna, kar pomeni, da je stečajni postopek nad dolžnikom mogoče opraviti tudi, če je podan samo eden od njiju. VSL sklep I Cpg 60/00 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.01.2000 odmera pravdnih stroškov - dopolnilni sklep ZPP v 164. členu določa čas, do kdaj stranki povrnitev stroškov lahko zahtevata (glej 3. in 7. odstavek 164. člena ZPP), kakor tudi dolžnost sodišča, da o povrnitvi stroškov odloči na določeno zahtevo strank brez obravnavanja (glej 1. odstavek citiranega člena). Po teh določilih mora stranka zahtevati povrnitev stroškov praviloma najpozneje do konca glavne obravnave (glej 3. odstavek citiranega člena), v primeru umika tožbe pa najpozneje v 15 dneh od prejema sporočila o umiku (glej 7. odstavek citiranega člena). Določbi se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta, saj urejata pravočasnost zahtevka za povrnitev pravdnih stroškov, o katerem je, če je postavljen od začetka do konca pravdnega postopka, sodišče dolžno odločiti v končni odločbi (glej 4. odstavek citiranega člena). VSL sklep I Cpg 42/00 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.01.2000 narok - preložitev naroka Dejstvo, da naj bi bil pooblaščenec tožeče stranke na dan razpisanega naroka prezaseden, sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Tožeča stranka je bila kljub takšnemu predlogu dolžna na narok priti, saj sodišče njenemu predlogu ni ugodilo. VSL sklep I Cpg 3/00 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.01.2000 ugovor Glede nerazveljavljenega dela, to je glede zahtevka in stroškov (1. in 3. točka izreka sklepa o izvršbi) pa se je postopek nadaljeval po pravilih, ki veljajo za ugovor proti plačilnemu nalogu po ZPP/77. Zato je prvostopno sodišče v odločbi o glavni stvari v skladu s 4. odstavkom 451. člena ZPP/77 pravilno odločalo, ali ostane še obstoječi, to je nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi (1. in 3. točka izreka) v celoti ali deloma v veljavi oziroma ali se tudi v tem delu razveljavi. VSL sklep II Cpg 33/00 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 20.01.2000 sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je upniku dolg plačal, vendar pa za svoje trditve ni predložil niti predlagal izvedbe nobenega dokaza, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Trditve o tem, da je dolg plačal gospe, ki ima sedaj v najemu upnikov lokal, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati kot dokazni predlog. Dolžnik namreč ni navedel niti imena in priimka gospe, ki naj bi ji za upnika izročil dolgovani znesek. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da je ugovor neobrazložen. VSL sklep II Cpg 39/00 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.01.2000 predlog za izvršbo - domneva o umiku - plačilo sodne takse Če upnik kljub pozivu sodišča v sodno odrejenem roku ni plačal sodne takse, se šteje, da je predlog za izvršbo umaknil. VSL sklep II Cpg 50/00 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.01.2000 začasna odredba - denarna terjatev Zgolj trditvam, ki niso podprte z dokazi, pa sodišče ne more in ne sme slediti (prim. 212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), pa čeprav gre za postopek zavarovanja. Za tega je značilno le, da zakon predpisuje, da za odločitev sodišča zadošča verjeten izkaz nekega pravno odločilnega dejstva, ne pa, da je to dejstvo dokazano (8. čl. ZPP). Stališče, po katerem bi sodišče odločalo zgolj na podlagi trditev ene stranke, bi bilo v nasprotju z ustavno zajamčeno pravico do enakega varstva pravic in s pravico do sodnega varstva (22. in 23. čl. Ustave RS). V konkretnem primeru tako ne gre za problem interpretacije pomena zatrjevanih dejstev, kot zmotno meni pritožnik, temveč za njihovo neizkazanost. VSL sklep II Cpg 2/00 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 13.01.2000 sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika Dolžnica v ugovoru sploh ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj ali višino upnikove terjatve, zato se njen ugovor šteje za neutemeljen v smislu 2. odstavka 53. člena ZIZ. VSL sklep II Cpg 34/00 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 20.01.2000 sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor Dolžnik za svoje trditve, da je fakturo dne 14.9.1998 zavrnil, ker dezinfikacija ni bila opravljena ali pa je bila opravljena slabo, ni niti predložil niti predlagal nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ), zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. VSL sklep I Cpg 17/00 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 25.01.2000 stvarna pristojnost Zoper sklep s katerim se je prvostopno sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno je pritožba v skladu s 1. odstavkom 363. člena ZPP. Le v primeru, če se okrožno sodišče izreče, da je stvarno pristojno, ni pritožbe v skladu s 3. odstavkom 19. člena ZPP. VSL sklep III Cpg 3/00 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 12.01.2000 pravni interes Čeprav torej upnik ob predlogu izkaže, da je upravičeni predlagatelj stečajnega postopka nad dolžnikom (3. odst. 90. čl. ZPPSL), to samo zase še ne pomeni, da ima pravni interes za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Če je presoja o tem odvisna od utemeljenosti dolžnikovega pobotnega ugovora, je odločitev o tem prejudicialna za presojo o upnikovem pravnem interesu za začetek stečajnega postopka.
