Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sodba II Ips 423/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 13.01.1993 podstanovalsko razmerje - prenehanje - prenehanje stanovanjske pravice - smrt imetnika stanovanjske pravice - odpoved imetnika stanovanjske pravice Po določilu 1. odst. 76. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih preneha podstanovalsko razmerje, ko preneha pravica imetnika stanovanjske pravice do uporabe stanovanja; ta pravica preneha tudi s smrtjo imetnika stanovanjske pravice. Zato se v primeru smrti imetnika stanovanjske pravice podstanovalci nahajajo v stanovanju nezakonito od trenutka njegove smrti (2. odst. cit. zakonskega določila).
Če je imetnik stanovanjske pravice odpovedal podstanovalcem podstanovalsko razmerje, podstanovalci pa odpovedi niso upoštevali, je za presojo, ali se podstanovalci nahajajo v stanovanju nezakonito, odločilno, ali je bila izdana sodna odločba, s katero je bilo ugodeno izpraznitvenemu zahtevku imetnika stanovanjske pravice. Sodba II Ips 426/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 13.01.1993 premoženje, ki se izloči iz zapuščine v korist potomcev - pogoji za uveljavljanje - ob smrti zapustnika ni premoženja - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti zahtevka - rok - do konca glavne obravnave Izločitveni zahtevek iz 32. člena Zakona o dedovanju je mogoče uveljavljati le, če ob zapustnikovi smrti obstaja kaj njegovega premoženja (zapuščina).
Tožnik, ki se je v postopku skliceval na določilo 32. člena Zakona o dedovanju in temu prilagodil tudi dejansko podlago tožbe in dokazne predloge (izločitveni zahtevek), v revizijskem postopku pa je začel zatrjevati, da ne uveljavlja izločitvenega zahtevka, temveč, da je z vlaganji pridobil "izvirno" lastninsko pravico, je s tem nedopustno spremenil tožbo (1. odst 190. člena v zvezi s 1. odst. 191. člena ZPP). Sodba II Ips 428/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 13.01.1993 pristojnost domačega sodišča - skupno premoženje zakoncev - ugotavljanje Za oceno pristojnosti domačega sodišča so odločilne okoliščine, ki so obstajale ob začetku teka pravde (vročitvi tožbe tožencu) - 81. člen ZUKZ. Med takšne okoliščine je potrebno šteti tudi dejstvo osamosvojitve Republike Slovenije od bivše države SFRJ. Zato ni mogoče uporabiti določil o mednarodni pristojnosti (v spornem primeru določila 59. člena ZUKZ o pristojnosti za odločanje o premoženju zakoncev), če je bila tožba vročena tožencu pred osamosvojitvijo Republike Slovenije (26. 5. 1991).
Skupno premoženje zakoncev je tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. člena ZZZDR). Tudi prihranki od dnevnic, ki jih je prejel eden od zakoncev, predstavljajo dohodek pridobljen na podlagi dela. Zato spada v skupno premoženje tudi tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno s prihranki od prejetih dnevnic. Sodba II Ips 424/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 13.01.1993 pravica do uporabe lastniškega stanovanja - prenehanje pravice do uporabe - izselitev imetnika pravice do uporabe Pravni standard uporabe stanovanja pomeni uporabo stanovanja za zadovoljevanje vsakodnevnih osebnih in družinskih potreb (bivanje, opravljanje gospodinjskih opravil, spanje itd); zato v primeru, če imetnik pravice uporabe po izselitvi v stanovanju pusti svoje stvari, to ne vpliva na presojo, ali je stanovanje prenehal trajno uporabljati (1. odst. 19. člena v zvezi z 8. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih).
V pravdi, kjer je tožen le imetnik pravice do uporabe stanovanja na izpraznitev stanovanja, ni pomembno vprašanje, ali katera od oseb naštetih v 1. odst. 82. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih, izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do uporabe stanovanje po izselitvi imetnika pravice uporabe. sodba II Ips 639/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 13.01.1993 znižanje preživnine za otroka - spremenjene okoliščine Nezaposlenost ob siceršnji očetovi sposobnosti za delo in povečanimi otrokovimi potrebami ne pomeni take spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevala znižanje preživnine. Sklep II Ips 378/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 17.12.1992 zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravni interes Pravni interes je procesna predpostavka tudi za dopustnost zahteve za varstvo zakonitosti. Kaže se v zaščiti javnega interesa, pa tudi strankinega subjektivnega interesa, vendar skozi sito varovanja javnega reda in usklajevanja sodne prakse. sklep II Ips 642/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 06.01.1993 revizija - dovoljenost - motenje posesti Presoja dovoljenosti revizije v postopku zaradi motenja posesti sklep I Pr 51/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 06.01.1993 stečaj - spor o pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem združenega dela Redno sodišče je pristojno za odločanje v sporu o tem, do katerega zneska je terjatev delavca, ki jo je stečajni upravitelj priznal, privilegirana terjatev, ki se poravna kot stroški stečajnega postopka, v katerem delu pa je neprivilegirana terjatev, ki se poplača v stečajnem postopku enakopravno z drugimi terjatvami iz stečajne mase; tak spor nima vsebine delovnega spora. sklep II Ips 405/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 06.01.1993 revizija - dovoljenost - nečista denarna terjatev - izpodbijani del Presoja dovoljenosti revizije v primeru, ko izpodbijani del pravnomočne sodbe presega znesek, ki je bil za presojo dovoljenosti revizije odločilen ob zadnjem zvišanju (denarnega) zahtevka. sklep II Ips 406/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 06.01.1993 revizija - dovoljenost - uporaba poslovnega prostora - ocena vrednosti v tožbi Presoja (ne)dovoljenosti revizije v sporu o uporabi poslovnega prostora izhajajoč pri tem iz navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi, vloženi 6.7.1989 v znesku (sedaj) 10,00 SIT. sodba II Ips 337/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 07.01.1993 podstanovalsko razmerje Na podlagi pogodbe, s katero imetnik stanovanjske pravice odda "v podnajem dve sobi s souporabo sanitarij", nastane le podstanovalsko razmerje.
Sodba, ki imetniku stanovanjske pravice nalaga, da mora stanovanja izprazniti in ga prostega oseb in stvari izročiti stanodajalcu, zavezuje tudi podstanovalca. Sklep I Pr 50/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 07.01.1993 določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti Potem, ko je bilo predlogu za delegacijo ugodeno in je bilo že določeno drugo stvarno pristojno sodišče, se z umikom tožbe proti enemu od tožencev ne more doseči, da bi se zadeva vrnila v obravnavanje sodišču, ki je bilo krajevno in stvarno pristojno pred odločitvijo o delegaciji.
Trditve, da ima tožnik pred sodiščem, ki je bilo določeno, slabe izkušnje, so le pavšalne, ogled pa se lahko, če bo potreben, opravi tudi po sodniku zaprošenega sodišča. Sodba II Ips 438/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 13.01.1993 pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju V 2. odstavku 389. člena ZPP je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Če je sodišče reviziji ugodilo in razveljavilo odločbi, ki sta bili predmet obnovitvenega postopka, tožnik glede revizije v zvezi z obnovo postopka več nima pravnega interesa. Revizijo je treba zavreči (392. člen ZPP). sodba II Ips 468/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 13.01.1993 odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila nasproti tretji osebi - objektivna odgovornost imetnika vozila - povzročitev škode sopotniku v enem od vozil - tretja oseba Imetnik avtomobila je objektivno odškodninsko odgovoren sopotnici v drugem avtomobilu, udeleženem v nesreči. Nasproti njej kot tretji osebi ne more ugovarjati sokrivde ostalih udeležencev v nesreči. sodba II Ips 437/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 06.01.1993 gmotna škoda v primeru smrti - odškodnina za nagrobni spomenik Tožeča stranka je upravičena do odškodnine za stroške v zvezi s postavitvijo nagrobnega spomenika in to v znesku, ki je potreben za primeren nagrobnik. Primernost se ugotavlja glede na razmere tožeče stranke. Sklep II Ips 434/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 06.01.1993 dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta Za dovoljenost revizije je odločilna le navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi. Kasneje spremenjena vrednost spornega predmeta ob nespremenjenem tožbenem zahtevku na pravico do revizije ne vpliva. Sodba II Ips 373/92 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 13.01.1993 zavarovalna vsota pri obveznem zavarovanju motornih vozil - višina zavarovalne vsote Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, da mora povrniti oškodovancu škodo, povzročeno z uporabo motornega vozila, je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno v času škodnega dogodka. Sodba III Ips 71/92 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 13.01.1993 stečaj - pobot terjatev - prepoved pobota V pretežnem delu revizije se ukvarja tožena stranka z vprašanjem obstoja subjektivnega dejanskega stanja, ki je predpostavka nedovoljenosti pobota po 1. odstavku 106. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, oziroma z načinom njegovega ugotavljanja. Obstoj subjektivnega dejanskega stanja in način ugotavljanja njegovega obstoja so dejanska vprašanja. Ta niso predmet revizijskega obravnavanja (3. odstavek 385. člena ZPP). sodba III Ips 70/92 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 13.01.1993 akceptni nalog Akceptni nalog je samo eden od pisnih nalogov, ki so službi družbenega knjigovodstva podlaga za opravljanje plačilnega prometa v državi, iz katerega pa izhaja tudi, da je izdajatelj naloga upravičil upnika, da on predloži nalog službi družbenega knjigovodstva v izvršitev. Akceptni nalog zato ni pravno razmerje, ampak samo listina, ki o že nastalem pravnem razmerju seznanja druge. To pravno razmerje je naročilo (nalog). Sodba III Ips 68/92 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 13.01.1993 stečaj - oblikovanje stečajne mase - izpodbijanje pravnih dejanj V stečajno maso (v dolžnikovo premoženje) ne spadajo dolžnikove obveznosti. Dolžnikove obveznosti se v stečajnem postopku ne prodajajo, ampak se iz stečajne mase poravnavajo.
Tožeča stranka je pred začetkom stečajnega postopka odstopila toženi stranki svojo terjatev, ki jo je imela proti neki zadrugi in to ne proti plačilu ampak namesto izpolnitve svoje obveznosti do nje (1. odstavek 444. člena ZOR). Če bi takšno stanje ostalo, bi tožena stranka tako prišla kot upnik tožeče stranke v primerjavi z drugimi njenimi upniki v ugodnejši položaj. To pa je eden od objektivnih dejanskih stanov iz 1. točke 3. odstavka 112. člena ZPPSL, na podlagi katerega je mogoče izpodbijati v stečaju pravno dejanje stečajnega dolžnika, storjeno pred začetkom stečajnega postopka, če je podan tudi subjektivni dejanski stan, ki ga določa ista zakonska določba.
