Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL Sodba I Cpg 266/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 15.06.2023 sprememba pogodbe - enostranska sprememba pogodbe - delitev obratovalnih stroškov Tožeča stranka je spregledala, da je pomemben dogovor o načinu zaračunavanja stroškov, ne samo končni izkupiček. Drugačen dogovor med strankama bi bil sicer ob vnaprejšnjem njunem soglasju mogoč, tožene stranke pa ne more vezati le enostranska odločitev tožeče stranke o spremembi pogodbenega dogovora. VSL Sklep Cst 148/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 07.06.2023 upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike - omejitev pristojnosti organa nadzora insolventnega dolžnika - soglasje sodišča - poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika - sodelovalna dolžnost - nesodelovanje v postopku - dolžnost predložitve listin - ekonomski interes lastnika - interes upnika Ker poslovodstvo dolžnika ni izpolnilo svojih dodatnih obveznosti, ki jih ima v primeru upniške prisilne poravnave, je bila utemeljena zahteva upnika za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika.
Interesi lastnika dolžnika se morajo v primeru, ko postane družba insolventna, umakniti in so v ospredju interesi upnikov. VSL Sodba VII Kp 10919/2021 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 27.07.2023 goljufija - poslovna goljufija - dokončanje kaznivega dejanja - goljufiv namen ob sklenitvi posla - čas nastanka škode - očitna pisna pomota - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - odločilna dejstva - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja Izvajanje posla pomeni obojestransko izpolnjevanje medsebojnih obveznosti pogodbenih strank pri konkretnem gospodarskem poslu, kar pomeni tudi njihovo pravočasno izpolnjevanje, tako tudi v dogovorjenih ali predpisanih rokih, preslepitev v pomenu zakonskega znaka po prvem odstavku 228. člena KZ-1 pa je mogoča v tistem obdobju, ko bi konkretna obveznost storilca tega dejanja morala biti izpolnjena, kar je bilo v primeru, ki ga je obravnavalo Vrhovno sodišče RS, pred zapadlostjo posameznega izdanega računa oškodovane družbe. Glede na povedano ni dvoma, da izpostavljenega stališča Vrhovnega sodišča RS ni možno uporabiti v obravnavanem primeru, saj se obdolžencu očita kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 in ne kaznivo dejanje poslovne goljufije storjeno med izvajanjem posla. V prid takšnemu stališču govori tudi zgoraj pojasnjeno dejstvo, da pri kaznivem dejanju goljufije v primerih, ko bi škoda nastajala dalj časa, velja, da je dejanje dokončano... VSL Sodba II Kp 65080/2019 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 01.08.2023 povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - ogrozitveno kaznivo dejanje - kvalificirana oblika - abstraktna nevarnost - konkretizacija zakonskih znakov - namen zastraševanja - ogrožanje varnosti ljudi - oprostilna sodba Zakonski znak glede posebnega namena storilca, ki je navsezadnje razlog, da gre za kvalificirano obliko kaznivega dejanja, za obstoj katerega zadostuje že abstraktna nevarnost, mora biti v opisu dejanja tudi primerno konkretiziran.
Kaznivo dejanje po 314. členu KZ-1 se uvršča v skupino ogrozitvenih kaznivih dejanj. S tem kaznivim dejanjem je varovan značilno splošno dostopen prostor, javen prostor in s tem varnost splošne javnosti in ne zgolj posameznega konkretnega abstraktno ogroženega oziroma konkretno ogroženega človeka ali več ljudi. To torej pomeni, da mora biti ogrožena varnost individualno nedoločenega števila oseb oziroma posamezne, vendar individualno nedoločene osebe, ali pa individualno določenega, toda neomejenega kroga oseb. VSL Sklep I Kp 34149/2022 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 16.02.2023 izročitev tujca - pogoji za izročitev tujca - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - mučenje - prošnja za izročitev - ekstradicijski pripor Sodišče prve stopnje zagotovil države prosilke, da tujec ne bo podvržen ravnanju, ki je v nasprotju s 3. členom EKČP, ni spregledalo, vendar pa je na podlagi objektivnih podatkov o sistemskih in splošnih pomanjkljivostih v zaporih Republike Severne Makedonije in celoviti oceni materialnih razmer v KPU Zapor Skopje, ki danih zagotovil očitno ne potrjujejo, pravilno presodilo, da ni mogoče odvrniti obstoja realnega in konkretnega tveganja, da bi bile tujcu v primeru izročitve kršene pravice iz 3. člena EKČP, zato je prošnjo za izročitev tujca utemeljeno zavrnilo. VSL Sklep V Kp 14938/2022 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 26.07.2023 izločitev dokazov - izročitev predmetov - zaseg predmeta - privilegij zoper samoobtožbo - preiskava vozila - pregled vozila - ogled vozila - skriti prostori prevoznih sredstev Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da se dejanski stan obravnavane zadeve razlikuje od zadeve, na katero se opira odločitev sodišča prve stopnje in o kateri je Vrhovno sodišče RS odločilo s sodbo I Ips 41786/2016 z dne 26. 11. 2020. V judicirani zadevi je osumljenec, preden mu je bil dan pravni pouk iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, na poziv policije sam izročil zanj obremenilne predmete, medtem ko v obravnavani zadevi predmeti niso bili pridobljeni prostovoljno z izročitvijo osumljenca, temveč sta jih policista odkrila in zasegla med izvajanjem pregleda prevoznega sredstva in prtljage po drugem odstavku 148. člena ZKP. Vrhovno sodišče je v citirani sodbi tudi obrazložilo, da je akt izročitve predmeta podoben podajanju izjav ter se domet privilegija zoper samoobtožbo razteza tudi nanj. Kadar obdolženec voljno sodeluje in izroči predmet prostovoljno, mora biti pred tem ustrezno poučen, da takšna izročitev ne temelji na izrabljanju njegove nevednosti.... VSL Sodba VI Kp 39232/2022 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 09.05.2023 odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne okoliščine - obteževalne okoliščine - teža kaznivega dejanja - osebne okoliščine na strani storilca - nasilje v družini Podatek, da obtoženec "ni v drugem kazenskem postopku", je kot olajševalno okoliščino mogoče upoštevati med "drugimi okoliščinami, ki se nanašajo na storilčevo osebnost ter pričakovani učinek kazni na prihodnje življenje storilca v družbenem okolju" (drugi odstavek 49. člena KZ-1), v okviru katerih lahko sodišče upošteva tudi vse druge okoliščine, ki jih ugotovi pri storilcu in so pomembne za odmero kazni, pa jih ni mogoče uvrstiti v katero od drugih navedenih okoliščin.
Sodišče prve stopnje pri odmeri določene zaporne kazni teže kaznivega dejanja ni spregledalo, vendar pa v pritožbi izpostavljene okoliščine izvršitve kaznivega dejanja niti po trajanju niti glede oškodovankine izpostavljenosti grožnjam ter psihičnemu in fizičnemu nasilju obtoženca ne izkazujejo tako dolgotrajnega in izstopajočega nasilja, da bi zaradi svoje teže ali intenzivnosti preseglo (zgolj) konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku... VSL Sklep II Kp 25329/2021 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 19.07.2023 začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pridobitev premoženjske koristi - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - hudodelska združba - opis kaznivega dejanja - odmera premoženjske koristi - višina premoženjske koristi - prosti preudarek - nevarnost razpolaganja s premoženjem - test sorazmernosti V skladu z abstraktnim dejanskim stanom tretjega v zvezi s prvim odstavkom člena 186 KZ-1 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pridobitev premoženjske koristi ne predstavlja zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja, da pa je po naravi stvari ključni pogoj obstoja obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova preprodaje prepovedane droge, enako ključno pa, glede na pomembno vlogo obtoženca, brata vodje združbe, prejemanje zaslužka za izpolnjene naloge zato, da vztraja kot njen član.
Z opozarjanjem na opis delovanja hudodelske združbe in izvršitvena ravnanja, očitana obtožencu, v aktualni fazi postopka, logičnostjo presoje, da je bistvo obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova prometa z mamili, ključni motiv njenih članov pa iz te premoženjske koristi pridobiti določen zaslužek za opravljene naloge, ob čemer se, v nasprotju z zagovornikovim stališčem, utemeljeno sklicuje na določbo člena... VSL Sodba VI Kp 16335/2021 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 07.07.2023 premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - priznanje krivde - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje Sodišče druge stopnje je uporabilo pooblastilo iz prvega odstavka 394. člena ZKP, saj bi bila razveljavitev sodbe samo zato, da se naknadno odloči o premoženjskopravnem zahtevku v izrecnem nasprotju s 15. členom ZKP, da se postopek izvede brez zavlačevanja. Obtožencu pa je bila v postopku pred prvostopenjskim sodiščem v zvezi s premoženjskopravnim zahtevkom omogočena učinkovita obramba. VSL Sklep VI Kp 25211/2020 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 09.05.2023 kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - hramba - izrek kazenske sankcije - denarna kazen - stranska kazen - koristoljubnost - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka Izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z določbama 4. točke prvega odstavka 359. člena ZKP in četrtega odstavka 364. člena ZKP ne vsebuje odločbe o pogojni obsodbi, ampak le podatek o določeni kazni in preizkusni dobi, zaradi česar je nerazumljiv. Poleg tega je izrek izpodbijane sodbe neskladen z njeno obrazložitvijo v točki 8, kjer je sodišče prve stopnje zapisalo, da je obtožencema izreklo pogojno obsodbo, kar pa iz izreka izpodbijane sodbe ne izhaja. VSM Sklep I Cp 76/2023 Višje sodišče v Mariboru Civilni oddelek 23.05.2023 pravočasnost plačila sodne takse - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba se šteje za umaknjeno - taksa za pritožbo Prvi odstavek 6.b člena ZST-1 ureja domnevo pravočasnosti plačila sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev. Tako določa, da se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro predhodnega računa sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka. Ta določba pa ne zajema primerov, ko bo plačilna transakcija za plačilo sodne takse ponudniku plačilnih storitev odrejena tako, da bo ponudnik plačilnih storitev izvršil plačilno transakcijo pred potekom roka za plačilo, denarno nakazilo pa bo prispelo na račun sodišča šele po štirih ali več delovnih dneh po izteku roka, zaradi česar bo sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka ali o zavrženju zasebne tožbe (v konkretnem primeru pritožbe). V teh primerih ima taksni zavezanec v skladu s 6.c členom ZST-1 možnost zoper tak sklep vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje. VSL Sklep II Kp 271/2015 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 24.05.2023 obnova kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za obnovo postopka - novo dejstvo oziroma nov dokaz - izvedba dokaza - dokazna ocena - verodostojnost priče - relevantnost dokaza - dokazna moč Pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahteve za obnovo postopka preizkus novih dokazov in dejstev temelji tudi na njihovi konfrontaciji z dokazi in dejstvi, ki so podlaga za oceno dejanskega stanja v pravnomočni sodbi, ki ohranja moč pravnomočno presojene stvari vse dotlej, dokler je novi dokazi in dejstva ne ovržejo. V postopku odločanja o zahtevi za obnovo postopka, ki poteka na nejavni seji, se sodišče seznani z vsebino novih dejstev in dokazov, ki so bili izvedeni v poizvedbenem postopku (na primer z zapisniki o zaslišanju prič), posredno s tem pa tudi z njihovo dokazno močjo (na primer v smislu popolnosti ali doslednosti izpovedbe priče, relevantnosti zatrjevanih dejstev itd.). Če sodišče ob tem v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka izpostavi določena notranja neskladja ali vrzeli v izpovedbi priče, zgolj na podlagi tega sodišču še ni mogoče očitati, da je zunaj glavne obravnave vnaprej ocenjevalo verodostojnost njene izpovedbe. VSM Sklep I Ip 215/2023 Višje sodišče v Mariboru Izvršilni oddelek 02.08.2023 stroški in nagrada sodnega cenilca - cenitev vrednosti nepremičnine - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - rast cen - dodatna dokumentacija - cenilno poročilo Glede kompleksnosti in vrste zadeve, ki je bila v obravnavani zadevi predmet cenitve, se je sodni cenilec v pritožbi skliceval predvsem na dejstvo, da je moral oceniti dve nepremičnini - parceli, od katerih je ena mešane namenske rabe - stavbno in kmetijsko zemljišče, na drugi parceli pa so štirje objekti, ki so vsi različne oblike, finalizacije in različni po namembnosti. Te navedbe držijo in sodišče druge stopnje se strinja s cenilcem, da ne gre za najbolj preprost primer cenitve, kot npr. cenitev enakih praznih parcel. Kljub temu je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je cenilcu odmerilo osnovno nagrado za izdelavo cenitve v višini 350,00 EUR, saj opravljena cenitev tudi po presoji sodišča druge stopnje ne predstavlja zelo zahtevne cenitve, za katero Pravilnik predpisuje nagrado v višini 525,00 EUR, ampak zahtevno cenitev, za katero pa cenilcu pripada plačilo v višini 350,00 EUR.
Podatka o inflaciji v preteklem letu na podlagi določbe 51. člena Pravilnika... VSM Sodba II Kp 7048/2021 Višje sodišče v Mariboru Kazenski oddelek 20.04.2023 postavitev drugega izvedenca - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe Vztrajanje na postavitvi drugega izvedenca za ugotovitev dejstev, ki jih je ugotovil že izvedenec, izhajajoč pri tem iz drugačne dokazne ocene izvedenskega mnenja, pa po svoji vsebini pomeni le nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar samo po sebi ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Prav tako obramba ni konkretizirala, kako bi izvedba dokaza z novim izvedencem lahko ovrgla metodologijo in zaključke postavljenega izvedenca, medtem ko so njegovi dodatni odgovori sodišče prve stopnje prepričali o tem, da je mnenje izvedenca popolno, jasno in strokovno prepričljivo. VSM Sklep II Ip 309/2023 Višje sodišče v Mariboru Izvršilni oddelek 09.08.2023 obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti - neenako obravnavanje strank v postopku - zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev pritožbenega postopka Glede na pravilno (in pritožbeno nesporno) ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik za svoje navedbe ni predlagal nobenih dokazov in s tem torej ni izpolnil zahteve iz drugega odstavka 61. člena ZIZ (sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem sicer napačno sklicevalo na določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ), bi moralo višje sodišče ob odločanju o pritožbi na podlagi določbe petega odstavka 62. člena ZIZ sprejeti enako stališče, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje, in izpodbijani sklep glede zavrnitve ugovora v zvezi s plačilom (in izterjavo) zneska 33.224,18 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi potrditi. Vendar pa so po mnenju višjega sodišča citirane določbe v delu, v katerem določajo, da mora dolžnik, da bi bil njegov ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen (in posledično tudi utemeljen) za svoje ugovorne navedbe v ugovoru predlagati tudi dokaze, in da mora sodišče ugovor,... VSM Sklep III Cp 350/2023 Višje sodišče v Mariboru Civilni oddelek 16.05.2023 razveza zakonske zveze - zahteva enega vlagatelja Nasprotni udeleženec razvezi ni nasprotoval oziroma se je z njo strinjal, kar je sporočil začasni zastopnici, ki je bila postavljena v predmetnem postopku, zato jo je sodišče prve stopnje v skladu z 98. členom Družinskega zakonika (DZ) razvezalo. VSL Sklep VII Kp 48152/2017 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 07.03.2023 stroški kazenskega postopka - krivdni stroški - stroški vročanja - pooblaščeni vročevalec - nadomestilo plače Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so priglašeni stroški vročanja skladni s Pravilnikom o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in kazenskem postopku, zato je 20. 1. 2022 na stroškovniku in računu odredilo izplačilo skupnega zneska 142,32 EUR. Na podlagi določb 92. in 94. člena ZKP je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom ustrezen del stroškov vročanja pisanja po detektivki v znesku 71,16 EUR naložilo v plačilo oškodovancu. VSL Sklep VII Kp 64312/2021 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 18.10.2022 uradni zaznamek - izjava osumljenca - pravni pouk osumljencu - privilegij zoper samoobtožbo - nedovoljen dokaz - pomankanje razlogov glede odločilnih dejstev - koncentracija alkohola v krvi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nevarna vožnja v cestnem prometu - telesne poškodbe Iz zapisnika sicer izhaja, da naj bi bil obdolženec pred preizkusom seznanjen s pravicami - "Mirando", vendar pa takšen vsebinsko nekonkretiziran zapis o danem pouku ne zadošča za zaključek, da je bil obdolženec, preden je policistu povedal o okoliščinah zaužitja alkoholnih pijač, dejansko poučen skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje ne le, da ne bi smelo na izjavo obdolženca v zapisniku opreti izpodbijane sodbe, temveč bo moralo glede na v konkretni zadevi izkazane okoliščine v novem sojenju tudi presoditi, ali gre morebiti celo za takšno izjavo osumljenca, da bi bilo potrebno ta del zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti iz spisa izločiti. VSM Sodba I Cp 940/2021 Višje sodišče v Mariboru Civilni oddelek 17.05.2022 neposlovna odškodninska odgovornost - krivdno ravnanje (opustitev) - temelj odškodninske odgovornosti - pravilna uporaba materialnega prava - protipravnost ravnanja - vzročnost - osvetlitev poti Sodišče prve stopnje se je metodološko pravilno lotilo vsebinskega napolnjevanja predpostavk neposlovne odškodninske obveznosti, ko je ugotovilo, da ne obstaja pravni predpis, ki bi izrecno določal, kako mora biti zasebno zemljišče bodisi razsvetljeno ali ograjen tisti del, ki je nivojsko različen, da bi bila zagotovljena varna pot v stanovanjsko hišo zavarovanca toženke. Zaradi tega, ker je tožnik, ki je brez težav vstopil v stanovanjsko hišo in jo v relativno kratkem času nato tudi zapustil, in pri tem hodil ravno, po dovolj široki tlakovani poti, zavarovancu toženke ni moč utemeljeno očitati opustitev, zaradi katerih bi nastala njegova odškodninska obveznost po temelju. VSM Sklep I Ip 361/2023 Višje sodišče v Mariboru Izvršilni oddelek 07.08.2023 izračun stroški postopka po obračunu izvršitelja - obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - izvršiteljevi stroški - delna plačila Glede na okoliščine konkretnega primera ni mogoče trditi, da je izvršitelj v zvezi s prevzemi delnih plačil in obračunavanjem plačila zanje ravnal v nasprotju z zahtevo, da dolžniku ne povzroča nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja), in da bi bili stroški, ki si jih je (utemeljeno) obračunal izvršitelj in katerih povrnitev zdaj zahteva upnik, nerazumno visoki glede na višino terjatve, ki je predmet izvršbe, in glede na višino plačil, ki jih je dolžnik prostovoljno opravil, ravnanje izvršitelja in upnika pa v opreki z namenom in načeli izvršilnega postopka. Ob tem tudi ni mogoče spregledati, da je bil dolžnik najpozneje s prejemom sklepa z dne 6. 7. 2022 tudi nedvoumno seznanjen, da s plačilom izvršitelju (in ne neposredno upniku) nastajajo še dodatni izvršilni stroški, pa je v nadaljevanju dolg še dalje obročno odplačeval izvršitelju.
