Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL Sklep I Cp 1103/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 14.06.2023 zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - odpust z zdravljenja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - odvisnost od drog - odvisnost od alkohola - zmožnost presoje realnosti - psihiatrično izvedensko mnenje - poseg v pravico do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja V drugi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr zahtevan pogoj ni izpolnjen. Udeleženec namreč nima duševne motnje, ki bi imela za posledico hudo motnjo presoje realnosti in sposobnost obvladovati svoja ravnanja. Ima sicer težave z odvisnostjo, a je njegov stik z realnostjo povsem ohranjen, sposoben pa je tudi obvladovati svoja ravnanja. VSL Sodba II Cp 296/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 17.05.2023 prevozna pogodba - taksi prevoznik - poškodba potnika - deliktna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska obveznost - prevoz potnika in prtljage - dokazovanje obstoja škode - trditveno in dokazno breme glede nastanka škode in vzročne zveze - neudeležba na naroku - selitev v tujino Po presoji pritožbenega sodišča iz okoliščin izhaja (konkludenten) sporazum strank o bistvenih sestavinah prevozne pogodbe, tj. predmetu prevoza (potnica, skupaj s prtljago), prevozni poti (bila vsaj določljiva) in odplačnem namenu (razviden že po tem, da je tožnica naročila taksi prevoz, torej prevoz, ki se opravlja kot dejavnost, za ustvarjanje dobička). Skladno s splošnimi pravili o sklepanju pogodb navedeno zadošča za sklep, da je bila med tožnico in taksistom sklenjena prevozna pogodba. In ključno je, da je zatrjevani škodni dogodek z njo v neposredni časovni in vsebinski zvezi. Iz tega sledi, da bi bilo zahtevek pravilno (primarno) presojati skozi prizmo poslovne odškodninske odgovornosti. Uporaba teh, specialnih pravil izključuje uporabo določb neposlovne odškodninske odgovornosti, na katere se je sicer oprlo prvostopenjsko sodišče.
Prevoznik je objektivno odgovoren tudi za poškodbo potnika, ki nastane med njegovim izstopanjem iz vozila (12. člen v zvezi... VSL Sklep II Cp 1089/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 12.06.2023 sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - heteroagresivnost - preiskovalno načelo - neprerekana dejstva - psihiatrično izvedensko mnenje - načelo izbire milejšega ukrepa - ogrožanje varnosti javnega prometa - odvzem vozniškega dovoljenja Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče materialnopravni zaključek, da pritožnik ogroža druge in sebe, utemeljilo na heteroagresivnem zapletu, o katerem v listinski dokumentaciji v spisu ni nobenega podatka, kot tudi ne o dogodku, ko naj bi pritožnik pod vplivom bolezenske psihotične simptomatike med vožnjo z avtomobilom ogrožal sebe in druge.
Konkretni postopek poteka po uradni dolžnosti, zato v njem prevladuje preiskovalno načelo, kar pomeni, da je sodišče odgovorno za pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. V tem postopku ne velja pravilo, da se priznana dejstva ne dokazujejo. S preiskovalnimi pooblastili mora sodišče preizkusiti tudi nesporne trditve strank. V konkretnem primeru iz zapisnika sledi, da je sodišče v celoti prepustilo procesno vodstvo sodni izvedenki, kar predstavlja poseg v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP. VSL Sklep II Cp 1148/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 12.07.2023 nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - posledice nedopolnitve vloge - vročitev odločbe po pooblaščencu Pritožba ne izpodbija ključne ugotovitve sodišča prve stopnje, da nepopolna vloga tožnikov za taksno oprostitev v postavljenem dvakrat podaljšanjem roku ni bila dopolnjena. Priznava, da določenih izjav strank, ki so potrebne za popolno vlogo za taksno oprostitev, ne more nadomestiti ne pooblaščenec ne tretja oseba. Iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da obravnavani predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ni vseboval niti lastnoročnega podpisa tožnikov in njunih družinskih članov niti drugih obveznih sestavin, ki jih določa drugi odstavek 12. člena ZST-1. Zmotno je torej pritožbeno prepričanje, da bi manjkajoče podatke in izjave lahko pridobilo sodišče po uradni dolžnosti ali neposredno od tožnikov. Za pridobivanje podatkov iz javnih evidenc sodišče ni imelo ustrezno podpisane privolitve strank. VSL Sklep IV Cp 938/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 08.06.2023 zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - neobrazložena pritožba Kot je razvidno iz povzetka pritožbe, pritožnika vsebinsko sploh ne izpodbijata odločitve sodišča o zavrženju njunih pritožb. Zato je višje sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP izpodbijani sklep preizkusilo le z vidika uradoma upoštevnih kršitev. Ugotavlja, da je glede na podatke spisa odločitev o zavrženju pritožb nasprotnih udeležencev pravilna. VSL Sklep II Cp 1102/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 29.06.2023 nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - pisno dopolnilno mnenje - nagrada za študij spisa - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade in stroškov ustrezno upoštevalo tarifo iz Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pravilno je ovrednotilo tudi priglašeno nagrado za študij spisa. Jasno je, da izvedenca brez študija dodatnih listin v spisu, s katerimi prej še nista razpolagala, pač nista mogla izdelati dopolnilnega mnenja. Tožnik se zato neupravičeno upira plačilu za to postavko, medtem ko odmeri preostale izvedenine niti obrazloženo ne oporeka. VSL Sodba I Cpg 4/2023 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 22.02.2023 poslovni najem - zamuda s plačilom najemnine - odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - opomin na plačilo najemnine - izjava o odstopu - stvarna napaka - uveljavljanje zahtevka za znižanje najemnine - tožbena oblikovalna pravica - oblikovalna tožba - ugovori tožene stranke V skladu z drugo alinejo 28. člena ZPSPP lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske določbe o trajanju najema, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil. Oblika opomina zakonsko ni določena. V konkretnem primeru je tožeča stranka v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in tudi v postopku na izpraznitev poslovnega prostora določno in jasno opredelila višino neplačane najemnine. Po presoji pritožbenega sodišča predstavljata tožba oziroma predlog za izvršbo zakonsko zahtevan opomin.
Stališče pritožnika, da bi morala tožeča stranka po opominu podati še posebno odstopno izjavo je zmotno. Sodna zahteva za izpraznitev poslovnega prostora namreč ni nič drugega kot izrecna izjava tožeče stranke, da najemnega razmerja ne želi nadaljevati. VSL Sklep II Cp 1298/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 14.07.2023 pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - laična pritožba - najbližja oseba - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - odklanjanje zdravljenja - ogrožanje sebe in drugih Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke ugotovilo, da ima pridržani zaradi hude duševne motnje shizofrenske narave hudo moteno presojo realnosti, da ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, zaradi česar nujno potrebuje zdravljenje na zaprtem oddelku, saj sam terapijo odklanja kot nepotrebno. Ogroža se s tem, ko zaradi dezorganiziranega vedenja ne zmore ustrezno ocenjevati tveganj, biva oziroma prenočuje v neprimernih pogojih, zunaj, kar lahko ob visokih temperaturah privede do hujše dehidracije. Poleg tega je iz poročil CSD razvidno, da je bil do drugih napadalen, pri čemer bi lahko prišlo tudi do življenjsko nevarnih poškodb. VSRS Sklep I Up 217/2023 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 24.08.2023 lekarniška dejavnost - začasna odredba ZUS-1 - poslovna enota (podružnica) - neizkazana težko popravljiva škoda - odložitvena začasna odredba - oblikovalna odločba - akt, ki se ne izvršuje po določbah Zakona o upravnem sporu - ureditvena začasna odredba - izguba strank - materialna škoda - zavrnitev pritožbe Izpodbijana odločba toženke, s katero je Javni zavod A. izdala soglasje k ustanovitvi nove poslovne enote, je po svoji naravi oblikovalna odločba (ne gre za odločbo, ki bi nalagala obveznosti). Slednja pa v nasprotju z zavezovalnimi ne predvideva izvršljivosti po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je odločba izvršena že na podlagi svoje izdaje, zato v obravnavanem primeru že iz tega razloga niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.
Vrhovno sodišče se strinja s temeljno ugotovitvijo sodišča prve stopnje in razlogi izpodbijanega sklepa, da gre pri navedbah o tem, da naj bi odprtje nove lekarne v neposredni bližini imel pomemben vpliv na na poslovanje pritožničine lekarn, le za tožničino hipotetično predvidevanje, da ji bo škoda nastala v bodoče, če bo podružnica lekarne odprta, saj obnašanja strank v prihodnosti (in posledično zatrjevane morebitne izgube strank) ni mogoče predvideti,... VSL Sklep I Cp 671/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 14.06.2023 umik pritožbe - čas vložitve umika pritožbe - postopek do izdaje odločbe Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo. Ker pritožbeno sodišče o vloženi pritožbi tožeče stranke v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je umik pritožbe dopusten in upošteven. VSRS Sodba in sklep X Ips 8/2017 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 13.09.2023 dopuščena revizija - davek od dohodka iz dejavnosti - davek na dodano vrednost (DDV) - odvetniška dejavnost - fiduciarni račun - zaupno razmerje - zahteva za oceno ustavnosti - stroški odvetniškega zastopanja - brezplačno zastopanje strank - dohodek iz dejavnosti - dohodek fizične osebe - akontacija dohodnine - razkritje osebnih podatkov - sodelovalna dolžnost davčnih zavezancev - načelo sorazmernosti - (ne)izvedba predlaganih dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - ugoditev reviziji - zastaranje davčne obveznosti - odprava odločbe Če so s sodno odločbo stranki prisojena sredstva, ki jih je dolžna plačati nasprotna stranka, s strani slednje nakazana na odvetnikov (fiduciarni) račun, v davčno pravnem smislu ni mogoče šteti, da jih je prejel sam odvetnik kot svoj dohodek, temveč jih je prejel za stranko le kot začasni imetnik teh sredstev in mora tako prejeta sredstva tudi nadalje izročiti stranki. Taka sredstva ne povečujejo premoženja (ekonomske moči) odvetnika in torej v davčnem smislu ne preidejo v njegovo premoženjsko sfero. Zaradi tudi ni mogoče šteti, da so lahko podlaga za obdavčenje z dohodnino na dohodke iz dejavnosti, prav tako pa tudi ne gre za transakcijo, ki bi bila predmet obdavčitve z DDV, saj transakcija med nasprotno stranko in odvetnikom niti ni nastala. Ker odvetnik v davčnopravnem smislu navedenih sredstev ne prejme, tudi pri njihovem nadaljnjem prenosu (nakazilu, izplačilu) stranki ne gre za izplačilo dohodka s strani odvetnika kot plačnika davka v smislu 12. in 57. člena... VSL Sodba I Cp 429/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 15.06.2023 priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - desetletna priposestvovalna doba - dobrovernost priposestvovalca - služnostna pot - dejanska uporaba zemljišča - potrebe gospodujočega zemljišča - neizvrševanje stvarne služnosti - pravica uporabe - obseg in vsebina stvarne služnosti - nasprotovanje lastnika služne stvari - kupoprodajna pogodba - notarsko overjen podpis Ker prav plačilo za uporabo poti pravni prednici tožencev izkazuje dobrovernost tožnika pri izvrševanju voženj, je pravilen zaključek, da je priposestvovanje nastopilo najkasneje v letu 2008, torej 3 leta preden je prva toženka postala (so)lastnica služečega zemljišča. Toženci pogoja za osvoboditev služnosti niso izkazali.
Pri obsegu stvarne služnosti je treba upoštevati tudi njeno izvrševanje po drugih osebah v korist lastnika gospodujočega zemljišča, torej tudi košnjo, za katero se je tožnik dogovoril z ostalimi kmeti, ki nedvomno niso kosili ročno ali trave požigali. VSM Sodba I Cp 198/2023 Višje sodišče v Mariboru Civilni oddelek 08.08.2023 dokaz z zaslišanjem izvedenca - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - pisno izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - zavrnitev tožbenega zahtevka - borilne veščine Drži sicer, da odločitev o potrebi po zaslišanju izvedenca ni odvisna od strankinega predloga in lahko sodišče tudi samo po uradni dolžnosti izvedenca zasliši. Vendar pa je potreba po zaslišanju izvedenca odvisna od jasnosti, popolnosti in razumljivosti izvedenskega mnenja. Če je izvid/mnenje izvedenca nejasno ali nepopolno ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, mora sodišče te pomanjkljivosti odpraviti z zaslišanjem sodnega izvedenca (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP), sicer navedeno ni potrebno. Bistveno je torej, ali je bilo pisno izvedensko mnenje, pridobljeno v obravnavani zadevi, jasno in popolno ter pri sodišču prve stopnje ni vzbujalo nobenega dvoma v njegovo pravilnost. VSM Sklep I Ip 436/2023 Višje sodišče v Mariboru Izvršilni oddelek 19.09.2023 sklep o pristopu - dovoljenost pritožbe - sklep procesnega vodstva - odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - pravica do pritožbe Na pravilnost sprejete odločitve ne vpliva pritožbeno sklicevanje dolžnika na 25. člen Ustave RS. Smisel te določbe je, da zagotavlja pravico do pravnega sredstva zoper odločbe, s katerimi se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika in da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani svoje pravne koristi. Navedeni člen Ustave torej zagotavlja meritorno (vsebinsko) oceno pravilnosti prvostopenjske oblastne odločitve.1 S sklepom o pristopu predmetnega izvršilnega postopka, ki je v teku na nepremičnini dolžnika, k drugemu izvršilnemu postopku, ki je bil v teku na isti nepremičnini že pred tem (I 217/2016), ni bilo odločeno o dolžnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, ampak o procesnih vprašanjih v zvezi z vodenjem postopka izvršbe na nepremičnini. Gre za specifičen način združitve postopkov izvršbe, katerih predmet sta isti nepremičnini, ki jo utemeljujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Na ta... VSL Sklep II Cp 785/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 19.07.2023 prekinitev postopka - ustanovitev hipoteke - vpis pravice v zemljiško knjigo - stanje vpisov v zemljiški knjigi - posojilna pogodba - odškodninska odgovornost - načelo ekonomičnosti - enotna obravnava - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev Če bo sodba postala pravnomočna, potem bo odpadla škoda, ki ima neposredni vpliv na obstoj odškodninske terjatve tožnice zoper toženca.
Odločitev sodišča o prekinitvi postopka je pravilna, saj je bilo o izbrisu hipoteke že odločeno s sodbo. Počakati je treba le še na pravnomočnost sodbe in bi bilo ponovno obravnavanje spornih okoliščin v tu obravnavani zadevi v nasprotju z načelom ekonomičnosti. VSL Sklep V Kp 9267/2022 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 27.07.2023 ekskluzija dokazov - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - videonadzor na lastni nepremičnini - videonadzor javnih površin - pravica do zasebnosti - test razumnega pričakovanja zasebnosti - namen videonadzora - obvestilo o izvajanju videonadzora - kolizija ustavnih pravic Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je šlo v obravnavanem primeru za normalno uporabo video nadzornih kamer - bile so postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, posnetek pa ni prekomerno posegal v posameznikovo pravico do zasebnosti, saj so kamere snemale ulice (oziroma javne ceste), dvorišča oziroma bližnjo okolico gospodarskih objektov ter območje pred bankomatom. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bil videonadzor v vseh primerih namenjen pridobivanju posnetkov o vseh osebah, ki so se takrat gibale na teh območjih, na katerih osebe ne morejo pričakovati zasebnosti, vse pa z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja.
Zato lahko vsak, ki se nahaja v bližini takšnih območij, pričakuje, da bo njegovo ravnanje podvrženo videonadzoru oziroma snemanju. Zato morebitni manjko obvestila o izvajanju videonadzora (kar... VSL Sodba II Kp 42226/2021 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 22.12.2022 neprava obnova postopka - odmera kazni - olajševalne okoliščine - izrek enotne kazni - pravilo asperacije Pritožniki pravilno ugotavljajo, da je sodišče prve stopnje obsojencu izreklo maksimalno enotno zaporno kazen. Pritožbeni očitki, da naj bi v izpodbijani sodbi povsem spregledalo olajševalne okoliščine, sicer niso utemeljeni, saj jih je izrecno izpostavilo v obrazložitve sodbe, upravičeno pa zagovorniki zatrjujejo, da se pri odmeri enotne zaporne kazni dejansko niso odrazile. Tudi pri izreku in odmeri enotne kazni v postopku t. i. neprave obnove se mora sodišče seznaniti z vsemi za odmero kazni relevantnimi okoliščinami in jih ovrednotiti. Enotna kazen mora biti rezultat posameznih določenih kazni in hkrati v sorazmerju z vso kriminalno dejavnostjo, za katero se enotna kazen izreka; biti mora torej v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni, kot tudi do celotne obsojenčeve kaznive dejavnosti. VSL Sklep II Kp 50582/2020 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 11.10.2022 zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe - subjektivni znaki kaznivega dejanja - sodni izvedenec - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zaslišanje razbremenilnih prič Glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčevega pojmovanja in razumevanja dejanja ter obvladovanja svojih ravnanj, je po oceni pritožbenega sodišča obramba s potrebno stopnjo verjetnosti utemeljila pravno relevantnost predlaganega dokaza, upoštevaje vsebino strokovnega mnenja dr. C. C., ki je za obtoženca razbremenilna, pa je tudi izkazano, da je izvedba dokaza v njegovo korist, zato je zagovornica upravičeno predlagala, da se dr. C. C. zasliši na glavni obravnavi. Šele po tako izvedenem dokaznem postopku, v katerem bi bila obrambi dana možnost, da se neposredno izvede tudi dokaz, ki bi utegnil obtoženca razbremeniti, bi bil odvrnjen vsak dvom, ali je mnenje v konkretni zadevi postavljene izvedenke strokovno in popolno. VSL Sklep VII Kp 11189/2022 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 03.06.2022 začasni odvzem vozniškega dovoljenja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je za obstoj nevarnosti povsem dovolj presoja načina storitve očitanega kaznivega dejanja, saj ta v obravnavanem primeru ne omogoča zaključka, da obstajajo pri obdolžencu takšni ustaljeni vedenjski vzorci, ki bi kazali na njegovo ponovitveno nevarnost. Tudi pri začasnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja je treba ugotoviti in navesti tiste konkretne okoliščine v zvezi z načinom storitve kaznivega dejanja, osebnostjo obdolženca in njegovim dosedanjim življenjem, ki omogočajo zanesljiv konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti ponovitve hujših kršitev cestnoprometnih predpisov. VSK Sklep IV Cp 10/2022 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 01.02.2022 višina preživnine - zmožnosti staršev - višina plače - čakanje na delo Namen nadomestil za prevoz in prehrano je v tem, da se delavcu povrnejo oziroma krijejo stroški, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem dela, torej s prihodom na delovno mesto in prehrano med delom. Gre za "namensko vezan" del dohodkov, zato ni primerno, da se upoštevajo pri presoji preživninske zmožnosti posameznega od staršev.
Sodišče prve stopnje je materine prejemke pravilno ugotavljalo na podlagi povprečja v daljšem (nekajmesečnem) obdobju. Nepravilno je pritožbeno navajanje, da bi moralo upoštevati le obračun plače za mesec februar, ker je v ostalih mesecih prejela nižjo plačo zaradi varstva otrok oziroma čakanja na delo. Te okoliščine, ki so dejansko izven njene sfere, materi ne morejo biti v breme.
