Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL Sklep I Cp 671/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 14.06.2023 umik pritožbe - čas vložitve umika pritožbe - postopek do izdaje odločbe Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo. Ker pritožbeno sodišče o vloženi pritožbi tožeče stranke v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je umik pritožbe dopusten in upošteven. VSRS Sodba in sklep X Ips 8/2017 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 13.09.2023 dopuščena revizija - davek od dohodka iz dejavnosti - davek na dodano vrednost (DDV) - odvetniška dejavnost - fiduciarni račun - zaupno razmerje - zahteva za oceno ustavnosti - stroški odvetniškega zastopanja - brezplačno zastopanje strank - dohodek iz dejavnosti - dohodek fizične osebe - akontacija dohodnine - razkritje osebnih podatkov - sodelovalna dolžnost davčnih zavezancev - načelo sorazmernosti - (ne)izvedba predlaganih dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - ugoditev reviziji - zastaranje davčne obveznosti - odprava odločbe Če so s sodno odločbo stranki prisojena sredstva, ki jih je dolžna plačati nasprotna stranka, s strani slednje nakazana na odvetnikov (fiduciarni) račun, v davčno pravnem smislu ni mogoče šteti, da jih je prejel sam odvetnik kot svoj dohodek, temveč jih je prejel za stranko le kot začasni imetnik teh sredstev in mora tako prejeta sredstva tudi nadalje izročiti stranki. Taka sredstva ne povečujejo premoženja (ekonomske moči) odvetnika in torej v davčnem smislu ne preidejo v njegovo premoženjsko sfero. Zaradi tudi ni mogoče šteti, da so lahko podlaga za obdavčenje z dohodnino na dohodke iz dejavnosti, prav tako pa tudi ne gre za transakcijo, ki bi bila predmet obdavčitve z DDV, saj transakcija med nasprotno stranko in odvetnikom niti ni nastala. Ker odvetnik v davčnopravnem smislu navedenih sredstev ne prejme, tudi pri njihovem nadaljnjem prenosu (nakazilu, izplačilu) stranki ne gre za izplačilo dohodka s strani odvetnika kot plačnika davka v smislu 12. in 57. člena... VSL Sodba I Cp 429/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 15.06.2023 priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - desetletna priposestvovalna doba - dobrovernost priposestvovalca - služnostna pot - dejanska uporaba zemljišča - potrebe gospodujočega zemljišča - neizvrševanje stvarne služnosti - pravica uporabe - obseg in vsebina stvarne služnosti - nasprotovanje lastnika služne stvari - kupoprodajna pogodba - notarsko overjen podpis Ker prav plačilo za uporabo poti pravni prednici tožencev izkazuje dobrovernost tožnika pri izvrševanju voženj, je pravilen zaključek, da je priposestvovanje nastopilo najkasneje v letu 2008, torej 3 leta preden je prva toženka postala (so)lastnica služečega zemljišča. Toženci pogoja za osvoboditev služnosti niso izkazali.
Pri obsegu stvarne služnosti je treba upoštevati tudi njeno izvrševanje po drugih osebah v korist lastnika gospodujočega zemljišča, torej tudi košnjo, za katero se je tožnik dogovoril z ostalimi kmeti, ki nedvomno niso kosili ročno ali trave požigali. VSM Sodba I Cp 198/2023 Višje sodišče v Mariboru Civilni oddelek 08.08.2023 dokaz z zaslišanjem izvedenca - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - pisno izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - zavrnitev tožbenega zahtevka - borilne veščine Drži sicer, da odločitev o potrebi po zaslišanju izvedenca ni odvisna od strankinega predloga in lahko sodišče tudi samo po uradni dolžnosti izvedenca zasliši. Vendar pa je potreba po zaslišanju izvedenca odvisna od jasnosti, popolnosti in razumljivosti izvedenskega mnenja. Če je izvid/mnenje izvedenca nejasno ali nepopolno ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, mora sodišče te pomanjkljivosti odpraviti z zaslišanjem sodnega izvedenca (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP), sicer navedeno ni potrebno. Bistveno je torej, ali je bilo pisno izvedensko mnenje, pridobljeno v obravnavani zadevi, jasno in popolno ter pri sodišču prve stopnje ni vzbujalo nobenega dvoma v njegovo pravilnost. VSM Sklep I Ip 436/2023 Višje sodišče v Mariboru Izvršilni oddelek 19.09.2023 sklep o pristopu - dovoljenost pritožbe - sklep procesnega vodstva - odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - pravica do pritožbe Na pravilnost sprejete odločitve ne vpliva pritožbeno sklicevanje dolžnika na 25. člen Ustave RS. Smisel te določbe je, da zagotavlja pravico do pravnega sredstva zoper odločbe, s katerimi se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika in da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani svoje pravne koristi. Navedeni člen Ustave torej zagotavlja meritorno (vsebinsko) oceno pravilnosti prvostopenjske oblastne odločitve.1 S sklepom o pristopu predmetnega izvršilnega postopka, ki je v teku na nepremičnini dolžnika, k drugemu izvršilnemu postopku, ki je bil v teku na isti nepremičnini že pred tem (I 217/2016), ni bilo odločeno o dolžnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, ampak o procesnih vprašanjih v zvezi z vodenjem postopka izvršbe na nepremičnini. Gre za specifičen način združitve postopkov izvršbe, katerih predmet sta isti nepremičnini, ki jo utemeljujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Na ta... VSL Sklep II Cp 785/2023 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 19.07.2023 prekinitev postopka - ustanovitev hipoteke - vpis pravice v zemljiško knjigo - stanje vpisov v zemljiški knjigi - posojilna pogodba - odškodninska odgovornost - načelo ekonomičnosti - enotna obravnava - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev Če bo sodba postala pravnomočna, potem bo odpadla škoda, ki ima neposredni vpliv na obstoj odškodninske terjatve tožnice zoper toženca.
Odločitev sodišča o prekinitvi postopka je pravilna, saj je bilo o izbrisu hipoteke že odločeno s sodbo. Počakati je treba le še na pravnomočnost sodbe in bi bilo ponovno obravnavanje spornih okoliščin v tu obravnavani zadevi v nasprotju z načelom ekonomičnosti. VSL Sklep V Kp 9267/2022 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 27.07.2023 ekskluzija dokazov - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - videonadzor na lastni nepremičnini - videonadzor javnih površin - pravica do zasebnosti - test razumnega pričakovanja zasebnosti - namen videonadzora - obvestilo o izvajanju videonadzora - kolizija ustavnih pravic Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je šlo v obravnavanem primeru za normalno uporabo video nadzornih kamer - bile so postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, posnetek pa ni prekomerno posegal v posameznikovo pravico do zasebnosti, saj so kamere snemale ulice (oziroma javne ceste), dvorišča oziroma bližnjo okolico gospodarskih objektov ter območje pred bankomatom. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bil videonadzor v vseh primerih namenjen pridobivanju posnetkov o vseh osebah, ki so se takrat gibale na teh območjih, na katerih osebe ne morejo pričakovati zasebnosti, vse pa z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja.
Zato lahko vsak, ki se nahaja v bližini takšnih območij, pričakuje, da bo njegovo ravnanje podvrženo videonadzoru oziroma snemanju. Zato morebitni manjko obvestila o izvajanju videonadzora (kar... VSL Sodba II Kp 42226/2021 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 22.12.2022 neprava obnova postopka - odmera kazni - olajševalne okoliščine - izrek enotne kazni - pravilo asperacije Pritožniki pravilno ugotavljajo, da je sodišče prve stopnje obsojencu izreklo maksimalno enotno zaporno kazen. Pritožbeni očitki, da naj bi v izpodbijani sodbi povsem spregledalo olajševalne okoliščine, sicer niso utemeljeni, saj jih je izrecno izpostavilo v obrazložitve sodbe, upravičeno pa zagovorniki zatrjujejo, da se pri odmeri enotne zaporne kazni dejansko niso odrazile. Tudi pri izreku in odmeri enotne kazni v postopku t. i. neprave obnove se mora sodišče seznaniti z vsemi za odmero kazni relevantnimi okoliščinami in jih ovrednotiti. Enotna kazen mora biti rezultat posameznih določenih kazni in hkrati v sorazmerju z vso kriminalno dejavnostjo, za katero se enotna kazen izreka; biti mora torej v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni, kot tudi do celotne obsojenčeve kaznive dejavnosti. VSL Sklep II Kp 50582/2020 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 11.10.2022 zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe - subjektivni znaki kaznivega dejanja - sodni izvedenec - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zaslišanje razbremenilnih prič Glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčevega pojmovanja in razumevanja dejanja ter obvladovanja svojih ravnanj, je po oceni pritožbenega sodišča obramba s potrebno stopnjo verjetnosti utemeljila pravno relevantnost predlaganega dokaza, upoštevaje vsebino strokovnega mnenja dr. C. C., ki je za obtoženca razbremenilna, pa je tudi izkazano, da je izvedba dokaza v njegovo korist, zato je zagovornica upravičeno predlagala, da se dr. C. C. zasliši na glavni obravnavi. Šele po tako izvedenem dokaznem postopku, v katerem bi bila obrambi dana možnost, da se neposredno izvede tudi dokaz, ki bi utegnil obtoženca razbremeniti, bi bil odvrnjen vsak dvom, ali je mnenje v konkretni zadevi postavljene izvedenke strokovno in popolno. VSL Sklep VII Kp 11189/2022 Višje sodišče v Ljubljani Kazenski oddelek 03.06.2022 začasni odvzem vozniškega dovoljenja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je za obstoj nevarnosti povsem dovolj presoja načina storitve očitanega kaznivega dejanja, saj ta v obravnavanem primeru ne omogoča zaključka, da obstajajo pri obdolžencu takšni ustaljeni vedenjski vzorci, ki bi kazali na njegovo ponovitveno nevarnost. Tudi pri začasnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja je treba ugotoviti in navesti tiste konkretne okoliščine v zvezi z načinom storitve kaznivega dejanja, osebnostjo obdolženca in njegovim dosedanjim življenjem, ki omogočajo zanesljiv konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti ponovitve hujših kršitev cestnoprometnih predpisov. VSK Sklep IV Cp 10/2022 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 01.02.2022 višina preživnine - zmožnosti staršev - višina plače - čakanje na delo Namen nadomestil za prevoz in prehrano je v tem, da se delavcu povrnejo oziroma krijejo stroški, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem dela, torej s prihodom na delovno mesto in prehrano med delom. Gre za "namensko vezan" del dohodkov, zato ni primerno, da se upoštevajo pri presoji preživninske zmožnosti posameznega od staršev.
Sodišče prve stopnje je materine prejemke pravilno ugotavljalo na podlagi povprečja v daljšem (nekajmesečnem) obdobju. Nepravilno je pritožbeno navajanje, da bi moralo upoštevati le obračun plače za mesec februar, ker je v ostalih mesecih prejela nižjo plačo zaradi varstva otrok oziroma čakanja na delo. Te okoliščine, ki so dejansko izven njene sfere, materi ne morejo biti v breme. VSRS Sodba I Up 185/2023 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 23.08.2023 mednarodna in subsidiarna zaščita - dejanska predaja prosilca odgovorni državi - rok za predajo prosilca - potek roka - odprava odločbe Izrek sklepa tožene stranke, ki ga pritožnik izpodbija v upravnem sporu, ne vsebuje nobene časovne omejitve za predajo tožnika Republiki Hrvaški, ki bi bila skladna z 29. členom Uredbe Dublin III. To pomeni, da ta sklep v primeru, če do predaje ne pride do poteka šestmesečnega roka (tako kot v konkretnem primeru, ko je glede na podano dejansko stanje rok pretekel 27. 3. 2023), ustvarja pravne učinke, ki so v nasprotju z določbo drugega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da izpodbijani sklep ni v skladu z materialnopravno podlago za njegovo izdajo. VSK Sklep CDn 110/2021 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 08.06.2021 etažna lastnina - vpis etažne lastnine - posamezni del stavbe Po 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se namreč oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se vpiše stavba in VSI njeni posamezni deli, pri vsakem posameznem delu pa lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika IN delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini. VSK Sklep CDn 172/2021 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 03.11.2021 listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu - soglasje upravne enote - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga Zemljiškoknjižni predlog je mogoče dopolniti z listino, ki je ob vložitvi predloga že obstajala, pa predlogu pomotoma ni bila priložena, ne pa za listino, ki bi bila sestavljena kasneje. VSK Sklep I Cp 606/2022 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 01.03.2023 premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - delna sodba - zamudna sodba Pri presoji deležev na skupnem premoženju je treba izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja. Ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja delež na celotnem skupnem premoženju in ne le na posamezni stvari, ki sodi v skupno premoženje. Zato se o deležih na skupnem premoženju odloča na podlagi celovite presoje razmerij med zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, in potem, ko sodišče ugotovi obseg vsega skupnega premoženja. Drugačen pristop sodišča, ko pri svoji odločitvi ni enotno in celovito obravnavalo vsega skupnega premoženja, ni pravilen. VSK Sklep I Cp 254/2022 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 04.10.2022 nedovoljena pritožba - pravni interes Osnovna predpostavka vsake pritožbe je pravovarstvena potreba oziroma pravni interes.
Izpodbijana sodba za toženca ni neugodna. Na pritožbeni instanci ugodnejše odločitve ne bi mogel doseči. VSK Sklep I Ip 93/2023 Višje sodišče v Kopru Izvršilni oddelek 05.05.2023 izvršilni stroški - stroški izvršitelja - oprava rubeža Pogoji in utemeljenost upnikove zahteve za povrnitev stroškov izvršitelja. VSK Sklep I Cp 596/2022 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 30.11.2022 Evropski nalog zazamrznitev bančnih računov (ENZBR) - ukrepi zavarovanja Okoliščine, ki kažejo na obstoj tveganja, se lahko nanašajo na dolžnikova ravnanja v zvezi z upnikovim zahtevkom, na njegova ravnanja v morebitnem prejšnjem sporu med strankama, na dolžnikove prejšnje obveznosti (kredite) ter na vsaka njegova nedavna dejanja v zvezi z njegovim premoženjem. Te aktivnosti morajo odstopati od dolžnikovega rednega oziroma običajnega poslovanja in imeti za posledico, da je zaradi tega poznejša izvršitev upnikovega zahtevka ovirana ali otežena. VSK Sklep CDn 47/2023 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 21.03.2023 odobritev Centra za socialno delo (CSD) - skrbništvo Šteje se, da je oseba, nad katero je bila podaljšana roditeljska pravica, po sedaj veljavnih določbah Družinskega zakonika postavljena pod skrbništvo. V takem primeru mora skrbnik vedno, ko gre za sklepanje posla v zvezi z varovančevo nepremičnino, pridobiti dovoljenje centra za socialno delo. VSK Sklep CDn 201/2022 Višje sodišče v Kopru Civilni oddelek 14.12.2022 predznamba hipoteke - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dohodnina Sklicevanje sodišča na načelo dispozitivnosti je v predmetni zadevi napačno, saj gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi listine iz tretje alineje 8. točke 40.člena ZZK-1 v zvezi z določbo 117. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2. FURS torej ni predlagatelj tega postopka, ampak je organ, ki je zemljiškoknjižnemu sodišču poslal listino, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1).
