VSRS Sklep I R 6/2023

Jedro

Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje tudi v primerih, ko bi lahko stranki ali javnost zaradi specifičnega položaja katerega od udeležencev v postopku v razmerju do sodišča podvomili v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. Tak položaj je po oceni Vrhovnega sodišča podan tudi v obravnavanem primeru, ko je stranka v postopku varnostnik, ki službo opravlja na krajevno pristojnem sodišču, ter se s sodniki pozna in redno srečuje.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Krškem.

Obrazložitev

1. A. A. je kot dedinja po pokojnem možu B. B. zoper sodediče, svoje in zapustnikove potomce, vložila tožbo za ugotovitev, da polovica nepremičnin, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih v izključni lasti zapustnika, ne spada v zapuščino; trdi, da so bile v korist zapustnika vpisane nepremičnine skupno premoženje zakoncev, na katerem sta imela enaka deleža.

2. Tožbo je vložila na stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu, ki zadevo vodi pod opravilno številko P 63/2022.

3. Okrožno sodišče v Novem mestu je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj prenese krajevno pristojnost na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje z okoliščinami, da gre za relativno majhno sodišče, da na njem službo varnostnika že dlje opravljajo iste osebe, med njimi prvi toženec B. B., in da zaposleni na sodišču in sodniki varnostnike zaradi rednih medsebojnih kontaktov štejejo za sodelavce. Zato ocenjuje, da bi bil lahko ogrožen videz nepristranskosti sojenja, če bi v zadevi odločali sodniki Okrožnega sodišča v Novem mestu.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi kot krajevno pristojno drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Drug tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti (delegacijo pristojnosti) v smislu navedene zakonske določbe je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Z institutom delegacije pristojnosti se torej poleg smotrnosti postopka zagotavlja tudi ustavna pravica do nepristranskega sojenja; pravni standard »drugih tehtnih razlogov« namreč zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti ali pri strankah vzbuditi dvom, da bo sojenje pri (stvarno in) krajevno pristojnem sodišču pristransko.

6. To pomeni, da lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje tudi v primerih, ko bi lahko stranki ali javnost zaradi specifičnega položaja katerega od udeležencev v postopku v razmerju do sodišča podvomili v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. Tak položaj je po oceni Vrhovnega sodišča podan tudi v obravnavanem primeru, ko je stranka v postopku varnostnik, ki službo opravlja na krajevno pristojnem sodišču, ter se s sodniki pozna in redno srečuje. Navedeno bi pri nasprotni stranki in v javnosti lahko vzbudilo dvom v nepristranskost odločanja pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu.

7. Vrhovno sodišče je zato predlogu slednjega ugodilo in za odločanje določilo Okrožno sodišče v Krškem.

Datum zadnje spremembe:

09.06.2023

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I R 56/2023
• VSRS Sklep I R 14/2023
• VSRS Sklep I R 168/2022