VSRS Sklep I R 14/2023
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2023:I.R.14.2023 |
| Evidenčna številka: | VS00066937 |
| Datum odločbe: | 22.02.2023 |
| Senat: | Karmen Iglič Stroligo (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), Vladimir Horvat |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
| Institut: | določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec/izvenzakonski partner stranke v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu |
Jedro
Pod pojem »drugega tehtnega razloga« se po ustaljeni sodni praksi lahko zaposlitev stranke same ali njenega zakonca, sorodnika oziroma osebe v svaštvu pri pristojnem sodišču, še zlasti, če gre za manjše sodišče. V obravnavanem primeru je tak razlog po oceni Vrhovnega sodišča podan, ker je dolžnik bivši zakonec A. A., ki je sodniška pomočnica na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, prejemniki nadomestila preživnine pa so njeni mladoletni otroci.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Ljubljani.
Obrazložitev
1. Upnik je predlog za izvršbo vložil na stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem. To je predlagalo prenos pristojnosti na drugo krajevno pristojno sodišče. Predlog je utemeljilo z okoliščinami, da izterjevani znesek predstavlja vsoto nadomestil preživnine, ki jih je upnik plačal za otroke dolžnika, katerih mati je A. A., ki je pri tem sodišču zaposlena kot sodniška pomočnica. To bi lahko pri strankah postopka in v javnosti povzročilo dvom v nepristranskost odločanja.
2. Predlog je utemeljen.
3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov oziroma drugih zaposlenih na sodišču) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.
4. Pod pojem »drugega tehtnega razloga« se po ustaljeni sodni praksi lahko zaposlitev stranke same ali njenega zakonca, sorodnika oziroma osebe v svaštvu pri pristojnem sodišču, še zlasti, če gre za manjše sodišče. V obravnavanem primeru je tak razlog po oceni Vrhovnega sodišča podan, ker je dolžnik bivši zakonec A. A., ki je sodniška pomočnica na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, prejemniki nadomestila preživnine pa so njeni mladoletni otroci.
5. Zato je Vrhovno sodišče v izogib dvomu v objektivno nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v Grosupljem za odločanje določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 09.06.2023
