VSRS Sklep I R 45/2023

Jedro

Dejstvo je, da se sodniki in odvetniki med seboj poznajo, nekateri med slednjimi pa so nekoč bili sodniki, vendar to ne sme in ne more vplivati na sojenje. Tudi če bi tožničina pooblaščenka s posameznim sodnikom imela tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil okrnjen videz nepristranskosti.

Čeprav sta bili razpravljajoča sodnica in tožničina pooblaščenka nekoč sodelavki, nista vzpostavili osebnih oziroma tesnejših stikov. Upoštevati je treba tudi, da gre za eno večjih sodišč, z večjim številom sodnikov, tako da sodelavci med seboj niso nujno osebno povezani. Ker je bila tožničina pooblaščenka v poslovni register že leta 2006 vpisana kot odvetnica, je od opravljanja njene sodniške funkcije minilo več kot desetletje in pol. Na Okrajnem sodišču v Mariboru je več sodnikov, ki so funkcijo nastopili pozneje in s tožničino pooblaščenko niso bili niti v službenem odnosu.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec predlaga prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Ljubljani. Navaja, da tožnica pravdna dejanja v postopku opravlja po pooblaščencih sinu A. A. in hčeri B. B. Med njimi je vzpostavljeno tesno osebno razmerje, ki presega tipično profesionalno razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem. Spor zadeva uveljavljanje stvarnih napak na avtomobilu, katerega glede na tožničino starost najverjetneje uporabljata pooblaščenca. B. B. je predhodno opravljala sodniško funkcijo na Okrajnem sodišču v Mariboru. Za sodnico je bila izvoljena 28. 5. 1996, istega dne kot razpravljajoča sodnica Irena Mihalič. Razpravljajoča sodnica je v preteklem letu odločala v drugi pravdni zadevi med istima strankama, ki izvira iz istega dejanskega stanja. Dejstvo, da je tožničina pooblaščenka več let službovala na Okrajnem sodišču v Mariboru, in dejstvo, da v postopku nastopa kot neprofesionalna pooblaščenka, ki zastopa svojo mater, in ima ekonomski interes za izid postopka, zbuja dvom v objektivni videz nepristranskosti sodišča. Glede na to da sta bili v letu 2022 isti sodnici dodeljeni dve zadevi med istima strankama, je vprašljiva tudi ustavna pravica do naravnega sodnika.

2. Razpravljajoča sodnica je v izjavi navedla, da s tožničino pooblaščenko, odkar je ta postala odvetnica, ni ne v osebnem ne v službenem odnosu. Nekoč sta bili sodelavki na istem sodišču, a odnos med nima je bil službeni, ne prijateljski. Drži, da je v preteklem letu obravnavala še eno zadevo med istima pravdnima strankama. Izdana je bila zamudna sodba, na katero se toženec ni pritožil, in je postala pravnomočna.

3. Predlog se zavrne.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, se po ustaljeni sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča.

5. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno le to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh in zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.¹

6. Objektivna nepristranskost je običajno ogrožena zato, ker je ena izmed strank tako povezana z vsemi sodniki sodišča, da bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.² Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi utemeljile prenos pristojnosti, presojati strogo. Medsebojne povezave med tožničino pooblaščenko in sodniki, ki bi narekovale delegacijo pristojnosti, morajo biti z vidika objektivnega videza nepristranskosti dovolj izrazite, intenzivne in očitne. Tovrstna poznanstva sama zase, brez drugih dodatnih okoliščin, po merilu razumnega človeka ne morejo vzbuditi resnega dvoma v nepristranskost.³

7. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno nepristransko sojenje in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.⁴ Trditve toženca ostajajo na ravni domnev, razpravljajoča sodnica pa jih je v svojem pojasnilu zanikala. Dejstvo je, da se sodniki in odvetniki med seboj poznajo, nekateri med slednjimi pa so nekoč bili sodniki, vendar to ne sme in ne more vplivati na sojenje. Tudi če bi tožničina pooblaščenka s posameznim sodnikom imela tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil okrnjen videz nepristranskosti.⁵

8. Čeprav sta bili razpravljajoča sodnica in tožničina pooblaščenka nekoč sodelavki, nista vzpostavili osebnih oziroma tesnejših stikov. Upoštevati je treba tudi, da gre za eno večjih sodišč, z večjim številom sodnikov, tako da sodelavci med seboj niso nujno osebno povezani. Ker je bila tožničina pooblaščenka v poslovni register že leta 2006 vpisana kot odvetnica,⁶ je od opravljanja njene sodniške funkcije minilo več kot desetletje in pol. Na Okrajnem sodišču v Mariboru je več sodnikov, ki so funkcijo nastopili pozneje in s tožničino pooblaščenko niso bili niti v službenem odnosu.

9. Okoliščine v zadevi VSRS I R 27/2022, na katero se sklicuje toženec, so bile v bistvenem drugačne. Tam je šlo za nekdanjega sodnika majhnega sodišča v majhnem kraju, kar pomeni, da so odnosi med sodelavci po naravi stvari tesnejši, hkrati pa iz obrazložitve tudi ni razvidno, da bi od odpravljanja sodniške funkcije minilo daljše časovno obdobje in da bi torej v zadevi lahko odločali tudi sodniki, ki z nekdanjim sodnikom niso sodelovali. V zadevah I R 57/2022 in I R 11/2001 pa je bila stranka postopka aktivni strokovni sodelavec oziroma zakonec aktivne zapisnikarice manjšega sodišča.

10. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni sredstvo, s katerim bi stranka lahko uveljavljala, da je bilo sodišče nepravilno sestavljeno.⁷ Tudi sicer so očitki o domnevni kršitve načela naravnega sodnika očitno neutemeljeni. Okoliščina, da je v obdobju enega leta ista sodnica dobila v odločanje dve zadevi med istima strankama, sama po sebi nikakor ne vzbuja dvoma v nepravilnosti pri dodeljevanju zadev.

11. Ker okoliščine v konkretni zadevi ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

-------------------------------
¹ VSRS Sklep I R 109/2016 z dne 17. 11.2016.
² VSRS sklep I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022.
³ Prim. VSRS sklepe I R 146/2022 z dne 3. 11. 2022, Cp 12/2013 z dne 19. 9. 2013, I Kr 39962/2011 z dne 17. 12. 2015, I Kr 21363/2016-5 z dne 14. 7. 2016, odločbi Ustavnega sodišča RS Up-671/04 z dne 5. 5. 2006, Up-679/06 in U-I 20/07 z dne 10. 10. 2007, odločba ESČP v zadevi Steck-Risch in drugi z dne 19. 5. 2005.
⁴ Podobno VSRS Sklep I R 109/2016 z dne 17. 11.2016.
⁵ Smiselno glej VSRS sklep I R 146/2022 z dne 3. 11. 2022.
⁶ Izbrisana je bila v letu 2013 (podatek iz AJPES).
⁷ Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog za prenos pristojnosti bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča tožniki ne zatrjujejo. V primeru kršitve postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo udeleženci na razpolago pravna sredstva po ZPP (VSRS Sklep I R 109/2016 z dne 17. 11.2016).

Datum zadnje spremembe:

09.06.2023

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I R 183/2022
• VSRS Sklep I R 49/2021
• VSRS Sklep I R 120/2022