VSRS Sklep Cp 1/2023

Jedro

Pritožba po 357.a členu ZPP je omejena izključno na preizkus pravilnosti uporabe kasatoričnega namesto reformatoričnega pooblastila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku A. A., da mora toženec B. B. z njene parcele št. 1042/2 k.o. ... odstraniti napeljano zemljo s primesmi gramoza, kamenja, odpadkov in drugega in teren poravnati, zatraviti ter v celoti vzpostaviti v prejšnje stanje v nivo z ostalimi zasebnimi zemljišči; prepovedalo mu je izvajanje kakršnihkoli del s kmetijskimi ali drugimi delovnimi stroji ali drugačno poseganje v nepremičnino. Zahtevek B. B. iz nasprotne tožbe, naj ugotovi, da je on lastnik sporne parcele, je zavrnilo.

2. Drugostopenjsko sodišče je ugodilo pritožbi B. B. in odločitev sodišča prve stopnje o glavnih zahtevkih obeh pravdnih strank razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Obrazložilo je, da je sodišče prve stopnje storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ni izvedlo predlaganega dokaza z ogledom na kraju samem z izvedencem geodetom, niti ni o predlogu odločilo, pa je zaradi tega ostalo neugotovljeno dejstvo, kje poteka potok oziroma odtočni kanal, ki je v naravi predstavljal mejo med zemljiščema pravdnih strank.

3. V uvodu tega sklepa naveden razveljavitveni sklep drugostopenjskega sodišča A. A. izpodbija s pritožbo. Navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ga razveljavi in zadevo vrne v reševanje pritožbenemu sodišču, stroške pritožbenega postopka pa naloži B. B. Graja obrazložitev izpodbijanega sklepa, da prvostopenjsko sodišče ni odločilo o dokaznem predlogu za ogled na kraju samem ob sodelovanju izvedenca geodeta. Očitek je neutemeljen, saj je v 16. točki obrazložitve svoje sodbe sodišče prve stopnje pojasnilo, zakaj dokaza ne bo izvedlo. B. B. je ta (zavrnjen) dokaz predlagal šele na pripravljalnem naroku 22. 9. 2020 in sicer zgolj »po potrebi« in neobrazloženo, kar je dodaten razlog, da ga sodišču ni bilo treba izvesti. Sicer je enak dokazni predlog že prej obrazloženo podala tudi A. A., a je sodišče dejansko stanje ugotovilo že na podlagi drugih dokazov, kar je tudi obrazložilo.

4. V odgovoru na pritožbo B. B. opozarja, da razveljavitvenega sklepa ni dovoljeno izpodbijati iz vseh pritožbenih razlogov, pač pa samo iz razloga iz 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato so nedovoljene pritožbene trditve, s katerimi pritožnica izpodbija dejanske ugotovitve in graja uporabo materialnega prava. V pritožbi bi morala le pojasniti, da bi lahko sodišče druge stopnje v sojenju, ki bi ga opravilo samo, dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. ZPP v drugem odstavku 357.a člena določa, da se sme sklep sodišča druge stopnje izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

7. Iz citirane zakonske določbe jasno izhaja, da je pritožba po 357.a členu ZPP omejena izključno na preizkus pravilnosti uporabe kasatoričnega namesto reformatoričnega pooblastila. Zato Vrhovno sodišče v okviru tega postopka ne more presojati, ali je drugostopenjsko sodišče zagrešilo očitano mu procesno kršitev, niti, ali je dejstvo poteka potoka oziroma kanala (umestitev v prostor glede na sporno zemljišče) pomembno za odločitev o zahtevkih obeh strank; pritožba v tem delu ni dovoljena. Izhajati mora iz predpostavke, ki je bila za razveljavitev prvostopenjske sodbe bistvena: da so dejanske ugotovitve pomanjkljive in jih je treba dopolniti z ogledom ob sodelovanju izvedenca geodeta in po potrebi s ponovnim zaslišanjem prič. Presojati je upravičeno le, ali so ob takšnem izhodišču in ob razveljavitvi prvostopenjske odločbe obstajali razlogi za vrnitev zadeve v novo sojenje pred sodiščem prve stopnje ali pa bi, nasprotno, moralo sodišče druge stopnje samo odpraviti pomanjkljivost sodbe nižjega sodišča.

8. Višje sodišče se je odločilo za vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje; za svojo odločitev je navedlo razloge, ki po presoji Vrhovnega sodišča niso nerazumni, predvsem pa s pritožbo, ki je osredotočena na zanikanje procesne kršitve, ki jo je ugotovilo drugostopenjsko sodišče in se je odrazila na polju dejanskega stanja, sploh niso izpodbijani.

9. V skladu s četrtim odstavkom 357.a člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in razveljavitveni sklep višjega sodišča potrdilo.

10. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

09.06.2023

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep Cp 13/2023
• VSRS Sklep Cp 9/2023
• VSRS Sklep Cp 21/2023