<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep Cp 21/2023

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2023:CP.21.2023
Evidenčna številka:VS00068915
Datum odločbe:07.06.2023
Opravilna številka II.stopnje:VSK Sklep I Cp 668/2022
Datum odločbe II.stopnje:23.02.2023
Senat:Karmen Iglič Stroligo (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), Jan Zobec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe

Jedro

Pritožnik ne polemizira z razlogi pritožbenega sodišča, ki utemeljujejo uporabo razveljavitvenega pooblastila. Pritožba zato ni utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo stvarnopravnemu sodno varstvenemu zahtevku tožeče stranke. Spor se nanaša na prenehanje preprečevanja izvrševanja služnosti oziroma preprečevanja uporabe stanovanja v večstanovanjski zgradbi v Luciji.

2. Pritožbeno sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi tožene stranke, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tako je ravnalo, ker je pritrdilo pritožbeni tezi o obstoju bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta kršitev je po presoji pritožbene sodišča podana, ker vloga tožeče stranke, v kateri so navedbe, ki so za odločitev ključne, toženi stranki ni bila vročena in se tako o njej ni mogla izjaviti. Pojasnilo je, da te kršitve ne more odpraviti samo, saj mora biti vloga najprej vročena toženki, da se ta o njej lahko izjavi in v zvezi s tem tudi navede nova dejstva in predlaga nove dokaze, s katerimi tem trditvam nasprotuje. Če bi to stranki omogočilo šele pritožbeno sodišče na pritožbeni obravnavi, bi po presoji pritožbenega sodišča prekomerno poseglo v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva.

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper razveljavitveni sklep po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožnica najprej podaja svoje videnje procesnega dogajanja pred sodiščem prve stopnje in nato sklene, da je „navajanje višjega sodišča, da je bila toženi stranki kršena pravica do izjave povsem neutemeljeno“.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba po 357.a členu ZPP je pravno sredstvo, ki je zamejeno na preizkus morebitne napačne uporabe razveljavitvenega pooblastila s strani pritožbenega sodišča (glej drugi odstavek 357.a člena ZPP). Na pravna stališča pritožbenega sodišča o utemeljenosti pritožbenih razlogov, podanih v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, je Vrhovno sodišče vezano ter vanje ni pristojno posegati v okviru reševanja pravnega sredstva po 357.a členu ZPP. Vrhovno sodišče je tako vezano na presojo pritožbenega sodišča, da je bila tožena stranka prizadeta v svoji pravici do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je izrecno pojasnilo, kako je treba zagrešeno procesno kršitev v nadaljnjem teku postopka odpraviti in tudi, zakaj tega ne more storiti samo, ne da bi pri tem stranki prizadelo v pravici do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. S to presojo pritožnik ne polemizira.

6. Pritožba je zato neutemeljena ter jo je Vrhovno sodišče na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 357.a člena ZPP zavrnilo s to kratko obrazložitvijo. Izpodbijani sklep je zato potrdilo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 357a, 357a/2, 357a/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.09.2023

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDY5MDk0