VSRS Sklep Cp 9/2023
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2023:CP.9.2023 |
Evidenčna številka: | VS00066662 |
Datum odločbe: | 19.04.2023 |
Opravilna številka II.stopnje: | VSL Sklep I Cp 38/2022 |
Datum odločbe II.stopnje: | 15.11.2022 |
Senat: | Karmen Iglič Stroligo (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), dr. Ana Božič Penko |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
Institut: | pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe |
Jedro
Tožnica z navedbami, da toženec ni zahteval odmere, ki jo je v razveljavitvenem sklepu odredilo sodišče druge stopnje (torej odmere stavbišč na parc. št. 2067/1 in 2062/1 k. o. ..., na katerih delno stojita toženčeva objekta), prikrito meri na procesno kršitev sodišča druge stopnje.
Ker gre za neupošteven pritožbeni razlog, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča druge stopnje.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.
II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.
Obrazložitev
Dosedanji potek postopka
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice oziroma toženke po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožnica) za izročitev in izpraznitev nepremičnin parc. št. 2067/1 in 2062/1, obe k. o. ..., ter opustitev vsakršnih dejanj in poseganj vanju (tč. I./1.); zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine 18.000 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. I./2.); ugotovilo, da je toženec oziroma tožnik po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženec) lastnik po varianti 1 dela nepremičnine parc. št. 2067/1 k. o. ..., v skici označena kot p1, dela nepremičnine parc. št. 2067/1 k. o. ..., v skici označena kot p2, in dela nepremičnine parc. št. 2062/1 k. o. ..., v skici označena kot p3, kjer stojita stanovanjska hiša stavba 973 z naslovom ..., in gospodarsko poslopje stavba 972, ki sta v priloženem elaboratu sodne parcelacije za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označena s parc. št. 2062/4, 2067/4 in 2067/5, vse k. o. ..., do celote teh nepremičnin (tč. II.). Odločilo je še o pravdnih stroških (tč. III.).
2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnice zoper II. in III. točko sodbe, sodbo v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer (tč. I. sodbe sodišča prve stopnje) je pritožbo zavrnilo in sodbo v nerazveljavljenem delu potrdilo.
3. Zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje se pritožuje tožnica.
Razlogi sodišča druge stopnje
4. V izvršilnem postopku In 35/2002, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Sevnici, je toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanjski hiši ..., in gospodarskem poslopju, ki delno stojita na spornih nepremičninah parc. št. 2067/1 in 2062/1. Ker objekta ni mogoče kupiti brez zemljišča pod objektom, je toženec z nakupom pridobil lastninsko pravico tudi na tem zemljišču, ki pa ni bilo odmerjeno. Kljub načelu superficies solo cedit si namreč v primeru napake pri dražbi, ki jo sanira pravnomočnost sklepa o izročitvi, ni mogoče predstavljati, da bi bil kupcu domaknjen samo objekt brez stavbišča. Nikakor pa toženec ni pridobil lastninske pravice na drugih nepremičninah, ki niso bile predmet domika in izročitve (1253 m2 zemljišča na parc. št. 2067/1 in 368 m2 zemljišča na parc. št. 2062/1), ker sta bili navedeni parceli domaknjeni in izročeni tožnici. Določbe 47. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v spornem razmerju ni mogoče uporabiti, ker SPZ ureja le pridobitev lastninske pravice za čas po njegovi uveljavitvi, v stvarne pravice, pridobljene pred njegovo uveljavitvijo (sporna objekta sta bila zgrajena pred letom 2003), pa ne posega. Prav tako ne pridejo v poštev določbe Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih o gradnji na tujem zemljišču, saj je bil v času gradnje lastnik vseh nepremičnin isti, tj. pravni prednik pravdnih strank. S tem ko je sodišče prve stopnje z uporabo 47. člena SPZ določilo novo mejo med parcelami pravdnih strank oziroma je ugotovilo lastninsko pravico toženca na delu parc. št. 2067/1 in 2062/1, je zmotno uporabilo materialno pravo, kolikor gre za zemljišče zunaj fundusa objektov v lasti toženca. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca odmeriti stavbišči obeh objektov in v tem obsegu ugotoviti lastninsko pravico toženca.
Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje
5. Zoper sklep sodišča druge stopnje se pritožuje tožnica. Z razlogi, s katerimi je sodišče druge stopnje utemeljilo odločitev v razveljavitvenem delu, se ne strinja, ker so v nasprotju z razlogi, s katerimi je zavrnilo pritožbo zoper I. točko sodbe sodišča prve stopnje. Toženec se zoper odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z II. točko sodbe ni pritožil, prav tako ni zahteval načina odmere, ki jo je odredilo sodišče druge stopnje. Sodišče druge stopnje bi zato moralo ugoditi pritožbi in zahtevek po nasprotni tožbi zavrniti, ne pa sodbe v II. točki izreka razveljaviti in zadeve v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
6. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Meni, da tožnica polemizira z razlogi, s katerimi je sodišče druge stopnje utemeljilo svojo odločitev v razveljavitvenem delu, ne obrazloži pa, zakaj bi moralo sodišče druge stopnje samo odločiti v zadevi.
Odločitev o pritožbi
7. Pritožba ni utemeljena.
8. Pritožbeni razlogi iz 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so omejeni na presojo pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče ne more ocenjevati, ali je stališče sodišča druge stopnje o obstoju procesne kršitve, o nepravilni uporabi materialnega prava ali o nepopolno oziroma zmotno ugotovljenem dejanskem stanju res pravilno. Presodi lahko le, ali bi moralo drugostopenjsko sodišče sámo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča. Tožnica z navedbami, da toženec ni zahteval odmere, ki jo je v razveljavitvenem sklepu odredilo sodišče druge stopnje (torej odmere stavbišč na parc. št. 2067/1 in 2062/1 k. o. ..., na katerih delno stojita toženčeva objekta), prikrito meri prav na procesno kršitev sodišča druge stopnje.
9. Ker gre za neupošteven pritožbeni razlog, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča druge stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 357.a člena ZPP). Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom je pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 07.06.2023