VSRS Sklep Cp 13/2023

Jedro

Pritožnica se z obrazložitvijo pritožbenega sodišča glede razveljavitve vsebinsko ne sooči. Njena pritožba zato ni utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tem obsežnem in zapletenem pravdnem postopku glede vprašanja obsega skupnega premoženje pravdnih strank, določitve deležev na tem premoženju ter denarnih zahtevkov med strankama, odločilo s sodbo, katere vsebine ni mogoče na kratko povzeti. Za ponazoritev naj bo navedeno, da sam izrek sodbe obsega 16 strani.

2. Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank. Vsebinsko je delno ugodilo pritožbi tožnice, nanašajoče se na obseg skupnega premoženja, nadaljnja posledica takšne odločitve pa je bila razveljavitev glede višine deleža na skupnem premoženju. Izrek odločbe pritožbenega sodišča se v razveljavitvenem delu (torej sklepu - točka I) glasi: "Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v delu, ki se nanaša le na delež tožeče stranke na skupnem premoženju v ugodilnem in zavrnilnem delu in sicer v točkah I, III, IV, V, VI, VII, VIII ter v točkah IX, XI, XIII, XV, XVI, XVII, XIX ter v točki X le glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 113.252,22 EUR za čas od 24. 6. 2000 do plačila, v celoti pa se sodba razveljavi v točki II ter v točkah od XX do XXXIV izreka ter v stroškovni odločitvi v točki XXXV izreka in se zadeva v vsem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje."

3. Zoper sklep o razveljavitvi dela sodbe sodišča prve stopnje vlaga tožnica pritožbo po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi opozarja, da je zadeva zdaj vrnjena v tretje sojenje sodišču prve stopnje. Iz tega v drugih delih pritožbe izpeljuje sklep o hudi kršitvi tožničine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Meni, da bi višje sodišče lahko samo odpravilo in dopolnilo postopek. Dalje navaja, da je glede na ugotovitve Višjega sodišča nedvomno, da je senat Višjega sodišča spoznal, da je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba po 357.a členu ZPP je zamejena na preizkus pravilnosti uporabe kasatoričnega, namesto reformatoričnega pooblastila (glej drugi odstavek 357.a člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče uporabo razveljavitvenega pooblastila obrazložilo in sicer v 24. do 26. točki obrazložitve. Pritožbeno sodišče tam pojasnjuje, da celovitost presoje vseh razmer in različnih prispevkov zakoncev v konkretnem primeru narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na njem. Razveljavitev je plod prepleta zmotne uporabe materialnega prava ter procesnih kršitev, zato pa tudi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po presoji pritožbenega sodišča bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ob materialnopravnih izhodiščih, ki jih podaja razveljavitveni sklep, presojati trditveno podlago pravdnih strank in izvedene dokaze. Po presoji pritožbenega sodišča postopkovne kršitve sodišče druge stopnje glede na njeno naravo ne more odpraviti samo. Ugotovljenih nasprotij in manjkajočih ter mestoma tudi nejasnih razlogov o odločilnih dejstvih ne more nadomestiti samo brez oprave pritožbene obravnave. Tu obrazložitev za razveljavitev trči ob ključni problem obravnavane zadeve - to pa je zelo obsežen dokazni postopek, katerega del je bilo tudi zaslišanje pravdnih strank, 34 prič ter izvedenca ekonomske stroke. Pritožbeno sodišče bi po lastni presoji moralo ta obsežno izveden dokazni postopek ponoviti na drugi stopnji. To ne bi bilo ekonomično. Glede na to, da se na ugotovitev obsega skupnega premoženja veže tudi presoja deležev na njem in nadalje tudi zahtevki za izplačila le-teh glede posameznih enot skupnega premoženja, gre po presoji pritožbenega sodišča za cele sklope dejanskih in materialno pravnih vprašanj, ki bi bila obravnavana na pritožbeni stopnji in bi se o njih vsebinsko izreklo šele pritožbeno sodišče. S tem pa bi bili stranki prizadeti v pravici do pravnega sredstva.

7. Pritožba tožnice se s takšno obrazložitvijo vsebinsko ne sooči. Njena glavna teza je v resnici ta, da postopek traja že nevzdržno dolgo.

8. Četudi to drži, to ne more avtomatično pomeniti, da bi moralo pritožbeno sodišče samo dokončno odločiti o zadevi, če pa bi pri tem stranki še dodatno prizadelo v pravici do sojenja do nepotrebnega odlašanja, do ekonomičnosti postopka ter nazadnje tudi do pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

9. Ker tožničina pritožba po 357.a člena ZPP obrazložitve za uporabo kasatoričnega pooblastila, podane v izpodbijanem sklepu, ne uspe omajati, je Vrhovno sodišče njeno pritožbo zavrnilo ter na podlagi četrtega odstavka 357.a člena ZPP izpodbijani razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča potrdilo. Glede na četrti odstavek 357.a člena ZPP podrobnejša obrazložitev ni potrebna.

Datum zadnje spremembe:

07.06.2023

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep Cp 9/2023
• VSRS Sklep Cp 1/2023
• VSRS Sklep Cp 21/2023