Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSRS Sklep I R 22/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 22.02.2023 določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zaslišanje nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu Vrhovno sodišče pritrjuje Okrajnemu sodišču v Ajdovščini, da se bo postopek, upoštevaje procesna pravila, ki veljajo v tovrstnih zadevah in stanje nasprotnega udeleženca, lažje opravil pred okrajnim sodiščem v kraju, kjer se nasprotni udeleženec trenutno nahaja. VSRS Sklep I R 6/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 22.02.2023 določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - varnostnik - manjše sodišče - ugoditev predlogu Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje tudi v primerih, ko bi lahko stranki ali javnost zaradi specifičnega položaja katerega od udeležencev v postopku v razmerju do sodišča podvomili v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. Tak položaj je po oceni Vrhovnega sodišča podan tudi v obravnavanem primeru, ko je stranka v postopku varnostnik, ki službo opravlja na krajevno pristojnem sodišču, ter se s sodniki pozna in redno srečuje. VSRS Sklep I R 30/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 19.04.2023 določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - zapustnik, ki nima premoženja v Sloveniji Zakon o dedovanju v četrtem odstavku 177. člena določa, da če ni nobene zapuščine v Republiki Sloveniji, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno sodišče je krajevno pristojno. VSRS Sklep I R 29/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 19.04.2023 določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnica pristojnega sodišča sorodnica stranke v postopku - ugoditev predlogu Sodna praksa je že zavzela stališče, da je lahko videz nepristranskosti sodišča okrnjen, če je na njem zaposlen sorodnik stranke v postopku. Pri tem je treba pri odločanju upoštevati funkcijo na sodišču zaposlene osebe, njeno razmerje do stranke in naravo spornega razmerja, o katerem sodišče odloča.
V konkretnem primeru je sodnica sodečega sodišča hči nasprotne udeleženke, gre torej za eno izmed najbližjih sorodstvenih vezi. Hkrati pa je v postopku znatno angažirana, saj je bila pooblaščenka predlagateljice v poskusu zunajsodne rešitve spora. Iz letnega razporeda Okrajnega sodišča v Celju navsezadnje izhaja, da navedena sodnica med drugim sodi tudi na nepravdnem oddelku, ki je pristojno za reševanje tovrstnih sporov. Vse navedeno kaže, da dvoma v nepristranskost ni mogoče zaobiti z izločitvijo posameznih sodnikov Okrajnega sodišča v Celju. Podana je splošna ovira, ki se nanaša na vse sodnike tega sodišča. VSRS Sklep I R 14/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 22.02.2023 določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec/izvenzakonski partner stranke v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu Pod pojem »drugega tehtnega razloga« se po ustaljeni sodni praksi lahko zaposlitev stranke same ali njenega zakonca, sorodnika oziroma osebe v svaštvu pri pristojnem sodišču, še zlasti, če gre za manjše sodišče. V obravnavanem primeru je tak razlog po oceni Vrhovnega sodišča podan, ker je dolžnik bivši zakonec A. A., ki je sodniška pomočnica na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, prejemniki nadomestila preživnine pa so njeni mladoletni otroci. VSRS Sklep I R 45/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 19.04.2023 določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - pooblaščenec (odvetnik) nekdanji sodnik pristojnega sodišča - večje sodišče - zavrnitev predloga Dejstvo je, da se sodniki in odvetniki med seboj poznajo, nekateri med slednjimi pa so nekoč bili sodniki, vendar to ne sme in ne more vplivati na sojenje. Tudi če bi tožničina pooblaščenka s posameznim sodnikom imela tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil okrnjen videz nepristranskosti.
Čeprav sta bili razpravljajoča sodnica in tožničina pooblaščenka nekoč sodelavki, nista vzpostavili osebnih oziroma tesnejših stikov. Upoštevati je treba tudi, da gre za eno večjih sodišč, z večjim številom sodnikov, tako da sodelavci med seboj niso nujno osebno povezani. Ker je bila tožničina pooblaščenka v poslovni register že leta 2006 vpisana kot odvetnica, je od opravljanja njene sodniške funkcije minilo več kot desetletje in pol. Na Okrajnem sodišču v Mariboru je več sodnikov, ki so funkcijo nastopili... VSRS Sklep III R 6/2023 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 12.04.2023 določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga Tožnice v tožbi uveljavljajo odškodninsko odgovornost predlagatelja stečajnega postopka nad prvo tožnico. Očitki predlagateljice o arbitrarnem odločanju sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani so smiselno usmerjeni zoper sodnike, ki so odločali o pritožbah v stečajnem postopku nad prvo tožnico. Z njimi ni mogoče utemeljiti dvoma o videzu nepristranskosti sodnega odločanja oziroma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča. Gre za razloge, ki bi jih bilo mogoče umestiti le v okvir izločitvenih razlogov iz 6. točke 70. člena ZPP. VSRS Sklep II Ips 66/2022 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 15.03.2023 nepremičninsko posredovanje - poslovna odškodninska odgovornost - neskrbno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - plaz za hišo - zahtevek za povrnitev premoženjske škode - pravno priznana premoženjska škoda - načelo popolne odškodnine - škoda zaradi zaupanja - stroški kredita - povračilo stroškov najema kredita - predvidljivost škode - ugoditev reviziji Obravnavano razmerje je treba presojati skozi prizmo normativne vzročnosti. Konkretna kršitev pogodbe v obliki opustitve skrbnega ravnanja namreč ni v naravno-vzročni povezavi z zatrjevano škodo v obliki stroškov najetja kredita. Glede na posebno naravo razmerja je vez med vzrokom in posledico zatorej lahko le pravna. Ob presoji je treba rekonstruirati hipotetično stanje, kakršno bi bilo, če prva toženka ne bi kršila pogodbe, in se vprašati, ali bi tožnici ob ustrezni pojasnilni dolžnosti prve toženke nastali stroški kredita. Odgovor je nikalen. Če bi prva toženka tožnico opozorila na plazovitost zemljišča, slednja, kot sta ugotovili nižji sodišči, ne bi sklenila prodajne pogodbe za sporno nepremičnino, in če ne bi sklenila pogodbe, ne bi najela kredita in imela z njim stroškov.
Iz načela popolne odškodnine tako izhaja tudi, da ima upnik pravico do odprave vseh negativnih posledic dolžnikove kršitve pogodbe. To vključuje tudi pravico do varstva njegovega... VSRS Sklep II DoR 67/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 19.04.2023 predlog za dopustitev revizije - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev višine preživnine za otroka - zavrnitev predloga Predlog se zavrne. VSRS Sklep II DoR 482/2022 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 15.03.2023 predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - pravica do obrambe - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije Predlagatelj je sam vložil predlog za dopustitev revizije, a v njem ni zatrjeval oziroma dokazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče je zato laično vlogo zavrglo. VSRS Sklep III DoR 51/2022 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 12.04.2023 predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - predlog stranke za izdajo dopolnilnega sklepa - zavrnitev predloga V sklepu o dopustitvi revizije sodišče po tretjem odstavku 367.c člena ZPP navede (le), v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dovoli. VSRS Sklep II DoR 44/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 19.04.2023 predlog za dopustitev revizije - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - prenos pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - zavrnitev predloga Dopuščena revizija v zvezi z lastninjenjem nepremičnin v družbeni lastnini. VSRS Sklep Cp 1/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 22.02.2023 pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe Pritožba po 357.a členu ZPP je omejena izključno na preizkus pravilnosti uporabe kasatoričnega namesto reformatoričnega pooblastila. VSRS Sklep II DoR 59/2023 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 19.04.2023 predlog za dopustitev revizije - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - pričakovana lastninska pravica - dopuščena revizija Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima v okoliščinah konkretnega primera tožnica lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo, četudi ne razpolaga z razpolagalnim pravnim poslom. VSRS Sklep I Up 35/2023 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 22.03.2023 prepozno plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - trditveno in dokazno breme - vročilnica kot javna listina - zavrnitev pritožbe Ker je pritožnik zamudil rok za plačilo sodne takse, bi moral v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje najprej zatrjevati in izkazati, da so obstajali opravičljivi razlogi zaradi katerih plačilni nalog ni bil pravočasno plačan, na katere ni mogel vplivati in tudi sicer s svojim ravnanjem preprečiti nastanka zamude. In nadalje zatrjevati in izkazati, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil pravočasno, to je v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudil rok oziroma, če je šele pozneje zvedel za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedel (drugi odstavek 24. člena ZUS-1). VSRS Sodba I Up 36/2023 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 05.04.2023 mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - presoja tožbene novote - pogoji za uvedbo ponovnega postopka - ugotavljanje okoliščin - po uradni dolžnosti Tožnik, ki je šele v tožbi podal navedbe, ki naj bi pomembno povečale verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, s tem ni navedel novih dejstev, ki bi se nanašale na upoštevano dejansko stanje iz sklepa toženke, torej novot v smislu 52. člena ZUS-1, ampak okoliščine, ki vzpostavljajo podlago za vložitev drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka odločanja o mednarodni zaščiti na podlagi drugega razloga preganjanja.
Sodni nadzor v upravnem sporu je namenjen preverjanju pravilnosti in zakonitosti sklepa iz 65. člena ZMZ-1 upoštevaje dejstva, navedena v okviru postavljenega zahtevka stranke (v tem primeru tožnika), na katerih tak sklep temelji. Posledično je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je tožnik skladno s 64. in 65. členom ZMZ-1 (šele) v postopku pred sodiščem upravičen navesti novo okoliščino za vložitev zahtevka za uvedbo ponovnega postopka odločanja o mednarodni zaščiti, ki naj bi pomembno povečevala verjetnost,... VSRS Sklep I Up 243/2022 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 12.04.2023 odlog ugotavljanja davčne obveznosti - stranka postopka - davčni zavezanec - tožnik v upravnem sporu - nejasnost - ugoditev pritožbi Čeprav je tožba vsebovala vse potrebne podatke za opredelitev tožnika iz prvega odstavka 30. člena ZUS-1 (ime, priimek in njegov naslov), je bila namreč takšna opredelitev glede na specifiko obravnavanega primera (obstoj dveh oseb z istim imenom, priimkom ter naslovom) nejasna. Zato bi sodišče prve stopnje stranki moralo omogočiti, da to nejasnost (pomanjkljivost) tožbe odpravi sama. Sodišče prve stopnje pa ni ravnalo tako, saj tožnika ni pozvalo na odpravo opisane nejasnosti, temveč je njegovo voljo nadomestilo s svojo presojo, da je tožnik A. A. mlajši. VSM Sklep II Kp 52080/2021 Višje sodišče v Mariboru Kazenski oddelek 05.04.2023 varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - pogojni odpust - sprememba ukrepa - razveljavitev sklepa Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obsojenki z izrekom, da preostanek zaporne kazni prestane v zavodu, omejilo prostost, na drugi strani pa ji je izreklo varnostni ukrep, kateri zaradi svoje prostostne narave z zavodskim ukrepom ni združljiv. VSRS Sodba I Up 51/2023 Vrhovno sodišče Upravni oddelek 22.03.2023 mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - začasna zaščita - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - diskrecijska klavzula - zavrnitev pritožbe V skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe Dublin III prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo državljan tretje države ali oseba brez državljanstva vloži na ozemlju katerekoli od držav članic, načeloma obravnava tista država članica, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavja III. Upoštevaje ta vrstni red meril je bilo tudi po presoji Vrhovnega sodišča v pritožnikovem primeru pravilno uporabljeno merilo države izdajateljice veljavnega vizuma (Nemčija), ne pa merilo vstopa na ozemlje države članice (Republika Slovenija).
Pri mednarodni zaščiti na eni strani in začasni zaščiti gre za različna statusa zaščite in za različne vsebinske pogoje, ki jih mora oseba izpolnjevati za pridobitev enega ali drugega položaja. Tako Direktiva 2001/55/ES,2 predpisuje najnižje standarde za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, ki se ne morejo vrniti v matično državo (1. člen), pri čemer je začasna zaščita... VSM Sklep IV Kp 52091/2021 Višje sodišče v Mariboru Kazenski oddelek 26.05.2023 obnova kazenskega postopka - sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj Obnova postopka, končanega s sklepom o zavrženju predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, kot je to primer v obravnavani zadevi, pa ni mogoča, kot je to pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.
