VSL sklep III Cp 2051/2005
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.2051.2005 |
| Evidenčna številka: | VSL50750 |
| Datum odločbe: | 25.05.2005 |
| Področje: | STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO |
| Institut: | nadaljevanje postopka - izbris dejavnosti iz sodnega registra |
Jedro
V skladu z določbo 7. člena ZGD je samostojni podjetnik fizična oseba
in ne pravna oseba. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je z
izpodbijanim sklepom nadaljevalo izvršbo po prenehanju dolžnika kot
samostojnega podjetnika zoper dolžnika kot zgolj fizično osebo.
Presoja ali gre za takšno terjatev upnika, ki je prešla na dožnika
kot zgolj fizično osebo, pa je pridržana prvostopnemu sodišču, da
dolžnik uveljavlja ugovorna razloga v smislu 8. in 12. točke 55.
člena ZIZ.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
S sklepom se je sodišče prve stopnje izršilni postopek proti dolžniku
J.S. s.p. nadaljevalo z dolžnikom J.S..
Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene
razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa
razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
Poudarja, da bi moral upnik svojo terjatev priglasiti v stečajnem
postopku. Z objavo v Uradnem listu je postal sklep o uvedbi in
zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom
splošno znano dejstvo. Zato bi moralo tudi sodišče v tej izvršilni
zadevi ustaviti izvršilni postopek po uradni dolžnosti, saj dolžnik
zaradi stečaja ni več obstajal, o pravnem nasledstvu pa ni mogoče
govoriti. Ker upnik v stečajnem postopku ni priglasil terjatve je ta
prenehala obstajati. Tudi ni zakonske podlage, da se pozove upnika na
spremembo predloga za izvršbo oziroma da se imenuje drugega dolžnika.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz vsebine
njegove pritožbe pa je razvidno, da meni, da je sklep sodišča prve
stopnje materialnopravno nepravilen. Zato je trditvena podlaga
pritožbe terjala zgolj materialnopravno oceno izpodbijanega sklepa,
po uradni dolžnosti pa je moralo pritožbeno sodišče paziti še na to
ali morda obstojijo bistvene kršitve določb pravdnega postopka
naštete v 2. odstavku 350. člena ZPP. Teh pritožbeno sodišče ni
ugotovilo, pritrdilo pa je tudi pravilni materialnopravni presoji
prvostopenjskega sodišča.
Pritožbeno sodišče je že v svojem sklepu z dne 1.9.2004, opr.štev.
III Cp 1375/2004 pojasnilo, da je samostojni podjetnik v skladu z
določbo 7. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS štev. 30/93
in naslednji) fizična in ne pravna oseba, kar pomeni, da dolžnik -
samostojni podjetnik po zaključku stečaja preneha "le" kot nosilec
samostojne dejavnosti, deluje pa naprej kot fizična oseba. V
konkretnem primeru gre torej le za nastalo pomanjkljivost v označitvi
dolžnika, ki jo je mogoče odpraviti in nadaljevati postopek zoper
pravilno označenega dolžnika. Prav to pa je pravilno storilo sodišče
prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom potem ko je upnik označil
ime dolžnika tako, da je izpustil iz navedbe imena oznako s.p.,
nadaljevalo izvršbo proti dolžniku kot zgolj fizični osebi in ne kot
samostojnemu podjetniku. Gre ob povedanem za nadaljevanje pravne
subjektivitete dolžnika kot fizične osebe, ki ni terjala ustavitev
tega izvršilnega postopka, za katero se zavzema neutemeljeno
pritožnik, temveč ukrepanje na podlagi določbe 81. člena ZPP v zvezi
s 15. členom ZIZ, po kateri v primeru ko sodišče ugotovi, da tisti,
ki nastopa kot stranka (v konkretnem primeru prej dolžnik kot
samostojni podjetnik) ne more biti stranka, zahteva da se ta
pomanjkljivost odpravi. Ker je torej prvotni dolžnik kot samostojni
podjetnik prenehal obstajati, je bila z navedbo dolžnika kot zgolj
fizične osebe ta pomanjkljivost odpravljena z ustrezno popravo
njegovega imena in izpodbijani sklep utemeljeno izdan.
Glede na obrazloženo pa se po drugi strani izkaže kot neutemeljena
tudi pritožbena zahteva, da bi moral upnik prijaviti svojo terjatev v
stečajnem postopku in izpodbijati sklep o uvedbi in zaključku
stečajnega postopka, da bi si zagotovil poplačilo terjatve, kot še
zmotno misli pritožnik. Stečajni postopek se je namreč začel in takoj
zaključil zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika in ne kot zgolj
fizično osebo, ki ni prenehala obstajati. Nadaljevanje postopka zoper
dolžnika kot fizično osebo sicer predstavlja okoliščino, ki ima res
lahko posledično materialnopravne omejitve v okviru presoje ali je
upnikova terjatev prešla iz samostojnega podjetnika na dolžnika, kot
fizično osebo. Če pa je dolžnik kot samostojni podjetnik prevzel
obveznost, ki ne izvira iz medsebojnega razmerja strank v zvezi s
poslovno dejavnostjo samostojnega podjetnika (nastale na primer v
zvezi z zasebnimi potrebami dolžnika), potem se ne more uspešno
sklicevati na to, da je ni dolžan poplačati tudi potem, ko je bil kot
samostojni podjetnik izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov. V
nasprotnem primeru - če gre torej za takšne obveznosti, ki so bile
vezane zgolj na dejavnost samostojnega podjetnika oz. so nastale v
zvezi s takšno dejavnostjo, pa ne odgovarja za terjatev uveljavljano
v tem izvršilnem postopku. Takšno materialnopravno nasledstvo
dolžnika za dolgove izbrisanega samostojnega podjetnika namreč
preprečujejo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji oziroma ureditev stečaja, ki tudi v primeru stečaja nad
samostojnim podjetnikom s pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka
izčrpa njegovo odgovornost za dolgove (primerjaj zlasti določbi 4.
člena in 4. odstavka 104. člena ZPPSL). Vendar pa je presoja teh
vprašanj vselej pridržana prvostopnemu sodišču, če dolžnik
uveljavlja vsebinsko ugovorna razloga v smislu 8. in 12. točke 55.
člena ZPP (da je terjatev s pravnomočnim zaključkom stečajnega
postopka prenehala oziroma da ni prešla nanj kot zgolj fizično
osebo). Šele ugotovitev o neobstoju materialnopravne legitimacije
dolžnika lahko ob ustreznih trditvah pomeni posledično neobstoj tudi
procesne legitimacije dolžnika kot zgolj fizične osebe, kar bi šele
omogočalo razveljavitev izdanega sklepa o izvršbi.
Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo pritožbo zavrniti in
izpodbijani sklep potrditi (2. točka 1. odstavka 365.člena ZPP v
zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009