Vrhovno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekKazenski oddelek
Upravni oddelek 
Število zadetkov: 18252cT0mZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmZG9jX2NvZGU9JnRhc2tfY29kZT0mc291cmNlMj0mdXNfZGVjaXNpb249JmVjbGk9JmRlcF90aXRsZSU1QlVwcmF2bmkrb2RkZWxlayU1RD0lMjJVcHJhdm5pK29kZGVsZWslMjImbWVldF9kYXRlRnJvbT0mbWVldF9kYXRlVG89JnNlbmF0X2p1ZGdlPSZhcmVhcz0maW5zdGl0dXRlcz0mY29yZV90ZXh0PSZkZWNpc2lvbj0mZGVzY3JpcHRpb249JmNvbm5lY3Rpb24yPSZwdWJsaWNhdGlvbj0mX3N1Ym1pdDI9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmYWR2YW5jZVNlcmNoPTE=
Poizvedba: (oddelek:"Upravni oddelek")
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep X Ips 654/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.10.2008pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – obnova carinskega postopka – naknadni obračun carine - – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – neenotna sodna praksa upravnega sodiščaVprašanje, ki ga tožeča stranka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj ga je glede na dikcijo ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve, ki pa je v obravnavanem primeru vprašanje, ali carinski dolg obračunati v skladu z določbami o naknadnem obračunu carine po CZ ali na podlagi določb o obnovi postopka po ZUP. O tem vprašanju pa je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.
Sodba I Up 499/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.10.2008mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite – izpolnjevanje pogojev – predložitev novih dokazovV obravnavanem primeru tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik ob vložitvi ponovne prošnje za mednarodno zaščito ni predložil niti starih niti novih dokazov, s katerimi bi dokazoval, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito po ZMZ.
Sodba I Up 540/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.11.2008mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje identiteteOmejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito je možna tudi zaradi ugotavljanja prosilčeve identitete.
Sklep I Up 232/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.10.2008zavrženje tožbe – pristojnost Ustavnega sodišča – spor med lokalno skupnostjo in državoKer je za spore med lokalno skupnostjo in državo pristojno Ustavno sodišče, obravnavanje spornega vprašanja pa ne spada v sodno pristojnost Upravnega sodišča RS in tudi drugega sodišča ne, se tožba zavrže na podlagi 1. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
Sklep I Up 64/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.10.2008zavrnitev zahtevka za delno legalizacijo objekta – nejasen izrek odločbe – bistvena kršitev določb postopkaKer izpodbijane sodbe glede tožnikovih ugovorov, ki se nanašajo na legalizacijo izzidka in na odmik tega izzidka od parcelne meje (od katerega je odvisna presoja pravilne uporabe materialnega prava), ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
Sklep X Ips 532/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.10.2008neizbira kandidata v sodniško funkcijo - revizija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledicePomembnost pravnega vprašanja je po določbah ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
Sklep I Up 459/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.10.2008ocena sodniške službe – sodniki za prekrškeZ Zakonom o prekrških (ZP-1) so dotedanji sodniki za prekrške postali del sodne oblasti (okrajni oziroma višji sodniki), to pa tudi pomeni, da zanje velja Zakon o sodiščih (ZS) in Zakona o sodniški službi (ZSS), ki jasno opredeljujeta položaj in pristojnosti sodnega sveta (ZS) ter sodniško napredovanje (ZSS).
Sklep I Up 231/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.10.2008pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje – dovoljenost pritožbePo 1. odstavku 73. člena ZUS-1 je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. V prvem primeru morata biti torej podana kumulativno dva pogoja, prvi, da je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, in drugi, da je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt.
Sklep I Up 174/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.10.2008dovoljenost pritožbe – pritožba zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taksV skladu z določbo 1. odstavka 73. člena ZUS-1 je pritožba zoper sodbo dopustna le, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. V 169. členu ZPP, ki se primerno uporablja v upravnem sporu, je v 6. odstavku izrecno določeno, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu stranke za oprostitev plačila sodnih taks, ni pritožbe.
Sklep X Ips 468/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.10.2008dovoljenost revizija – ni navedenih pogojevPo ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Sklep X Ips 732/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.10.2008pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – obnova carinskega postopka – združitev revizijskih postopkovGlede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje. Vprašanje, ki ga tožeča stranka izp0ostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj ga je glede na dikcijo ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve, ki pa je v obravnavanem primeru vprašanje, ali carinski dolg obračunati v skladu z določbami o naknadnem obračunu carine po CZ ali na podlagi določb o obnovi postopka po ZUP. O tem vprašanju pa je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo enako stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.
Sodba I Up 63/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.10.2008ovire za vrnitev zemljišča – zazidano stavbno zemljiščeKer se v denacionalizaciji vrača podržavljeno premoženje, objekt, ki je bil zgrajen po podržavljenju, ne more biti predmet vračila.
Sodba X Ips 1543/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.10.2008javni razpis – stranka in stranski udeleženec v postopku javnega razpisa – zahteva za priznanje lastnosti strankeTožeča stranka utemeljuje pravni interes za udeležbo v postopku javnega razpisa s sklicevanjem na to, da se je predmetni javni razpis financiral iz njenih sredstev, zato ima pravico preveriti, ali gre plačilo pravi osebi in v pravi višini. S tem pa utemeljuje pravni interes za soodločanje in nadzorovanje pri dodeljevanju sredstev na javnem razpisu, kar pa ni pravni interes, s katerim bi lahko v postopku javnega razpisa utemeljevala pravni interes za priznanje položaja stranskega udeleženca. Nobena druga oseba (razen prijaviteljev) v postopku javnega razpisa ne varuje svojih pravic in pravnih koristi.
Sodba I Up 387/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.11.2008imenovanje notarja – predlagalna funkcija notarske zbornicePrizadeta stranka bi lahko bila imenovana za notarja le na podlagi novega razpisa po postopku, izvedenem na podlagi 10. člena ZN, ker pa je ministrica odločila, ne da bi si pridobila predlog Notarske zbornice, je njena odločitev nezakonita in presega njene z zakonom določene pristojnosti.
Sklep I Up 1768/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2008soglasje ustanovitelja k imenovanju direktorja – stvarna pristojnost - dokončni posamični akt – zavrženje tožbeIzpodbijano soglasje tožene stranke k imenovanju direktorja tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dokončni posamični akt, ki bi imel samostojno sodno varstvo, kot je to pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje. Soglasje ustanovitelja k imenovanju direktorja zdravstvenega doma je le sestavni del akta o imenovanju direktorja, ki ga sprejme svet zdravstvenega doma. Zoper sklep o imenovanju direktorja zdravstvenega doma pa ima neizbrani kandidat po določbi 2. odstavka 36. člena ZZ sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za delovne spore.
Sodba X Ips 127/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.11.2008razprodaja - ukrep tržnega inšpektorja – glavna obravnava – nova dejstva in dokaziTožeča stranka je dejansko stanje v tožbi sicer prerekala, ni pa predlagala, da se glavna obravnava opravi, niti ni predlagala izvedbe kakršnihkoli dodatnih ali drugih dokazov, prav tako pa ni navedla takih dejstev in okoliščin (tega pa ni predlagala in storila niti v pritožbi zoper prvostopenjski akt), ki bi lahko vplivale na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in na tej podlagi na drugačno odločitev sodišča prve stopnje.
Sodba I Up 873/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.11.2008lastninjenje športnih objektov – objekti občinskega pomenaTožeča stranka na objektih ni izkazala svoje lastninske pravice v času uveljavitve Zakona o športu, zato je imela tožena stranka zakonsko podlago, da je s sklepom razglasila te objekte kot objekte občinskega pomena in s tem za objekte, ki sodijo v lastnino lokalne skupnosti.
Sklep I Up 454/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.11.2008upravni spor – umik tožbe - ustavitev postopka – stroški sodnega postopka – pobuda za oceno ustavnostiČe se v upravnem sporu postopek ustavi, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Sodba X Ips 639/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2008status vojnega veterana – inštruktor za izvajanje mobilizacijeTožnik v reviziji konkretno ne navaja nobenega revizijskega razloga iz 85. člena ZUS-1. Revizijskih navedb, ki dopolnjujejo dejanske ugotovitve v upravnem postopku in v upravnem sporu, Vrhovno sodišče, glede na vezanost na ugotovljeno dejansko stanje, ni presojalo. Tudi materialno pravo je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo.
Sodba X Ips 1404/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.11.2008ničnost denacionalizacijske določne - revizija prizadete stranke – pravni interes – izboljšanje pravnega položajaKer je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.

Izberi vse|Izvozi izbrane