Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sklep III Ips 152/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 10.03.2009 dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zahtevki z različno dejansko podlago in pravno podlago – zavrženje revizije Zahtevki se nanašajo na več stavb in na več obračunskih obdobij (mesecev) ter temeljijo na dveh pravnih podlagah. Zato je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej. Sodba III Ips 123/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 24.03.2009 ugovor tretjega - izločitveni zahtevek - izločitvena pravda - neupravičena pridobitev Smisel ugovora tretjega je, da se prepreči oprava izvršbe na določenem predmetu in s tem ohranijo tiste pravice, ki bi po opravljeni izvršbi ugasnile. Po že opravljeni izvršbi na določenem predmetu izvršbe zato ugovor tretjega ne more več doseči svojega namena. Zato drži, da tretji v načelu po že opravljeni izvršbi na določenem predmetu izvršbe v okviru izvršilnega postopka nima (več) pravnega sredstva, s katerim bi zaščitil svojo pravico, ki bi preprečevala izvršbo na tem predmetu. Vendar pa to ne pomeni, da tretji nima več nobenih pravnih sredstev izven izvršilnega postopka v zvezi s protipravnim prikrajšanjem, ki naj bi nastalo zaradi že opravljene izvršbe na predmetu izvršbe, glede katerega zatrjuje svoja upravičenja. Sodba III Ips 50/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 07.04.2009 ničnost skupščinskih sklepov - uveljavljanje ničnosti - upoštevanje ničnosti po uradni dolžnosti - trditveno breme - navajanje dejstev in dokazov - eventualna maksima - prekluzija Ker ničnost opredeljujejo različna dejstva, bi jih morala zainteresirana stranka vsaj zatrjevati, da bi lahko sodišče po materialnih predpisih, veljavnih v času sklenitve pogodbe o prodaji in nakupu delnic, to je po določbah ZGD in ZOR, na ničnost pazilo po uradni dolžnosti. Sodišče namreč ni moglo paziti na ničnost navedene pogodbe po uradni dolžnosti, če mu niso bila poznana dejstva, ki naj bi ničnost opredeljevala, in ki jih je bila dolžna v postopku pred sodiščem prve stopnje (pravočasno) navesti tožeča stranka. Sodba III Ips 84/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 10.03.2009 neupravičena pridobitev - kondikcija - zmota pri plačilu nedolga - dolžnost plačila - plačilo neobstoječega dolga Ni mogoče šteti, da je stranka vedoma plačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma, pa čeprav pri tem ni bila dovolj skrbna. Pravila o zmoti, ki jo zakon ureja pri izpodbojnih pravnih poslih, kjer se zahtevata njena bistvenost in opravičljivost, pri plačilu nedolga ne pridejo v poštev. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je lahko tudi krivdna. Sodba III Ips 105/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 24.03.2009 odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - začasna odredba preiskovalnega sodnika zaradi zavarovanja ukrepa odvzema premoženjske koristi - blokada sredstev na računu - pravica do povračila škode Pravica do povračila škode, ki jo povzroči državni organ, je urejena v prvem odstavku 26. člena URS; prej pa je bila urejena v prvem odstavku 248. člena Ustave SRS. Revidentka zmotno meni, da je bila starejša ustavna določba s tem, da je navezovala odškodninsko odgovornost države na „nezakonito ali nepravilno“ delo njenih organov, širša od sedanje ustavne določbe, po kateri obveznost nastane, kadar ti ravnajo „protipravno“.
Iz ugotovitve, da z obsodilno sodbo v kazenskem postopku, v katerem je bilo odrejeno zavarovanje, ni bilo odločeno o odvzemu premoženjske koristi, ne sledi, da je bilo to zavarovanje že spočetka protipravno. Za odškodninsko odgovornost države zaradi odreditve začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi je potrebna že začetna protipravnost.
Tudi v primeru časovno omejene začasne odredbe je po izrecni zakonski določbi prenehanje odredbe še vedno predlagal dolžnik (prvi odstavek 273. člena ZIP). Ko o prenehanju zadevne odredbe... Sodba III Ips 56/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 07.04.2009 povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - odreditev merjenja imisij škodljivih snovi - izdaja uporabnega dovoljenja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pravno relevantni vzrok - pogoj Odločba (sama zase) ni posegla v možnost tožeče stranke, da opravlja dejavnost. Zato je lahko le pogoj, brez katerega ne bi bilo nadaljnjega poteka dogodkov, ki so privedli do zatrjevane škode. V okviru nadaljnjih dogodkov pa se izpostavi kot odločilna opustitev tožeče stranke, da postopa skladno odredbi iz te odločbe.
Razloga, ki utemeljujeta, da je pravno odločilna opustitev tožeče stranke, sta dva. Prvi razlog izhaja iz stališča, da niti trditve tožeče stranke niti ugotovljene okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo presoje, po kateri bi nespoštovanju sporne upravne odločbe v kontekstu obravnavanja vzročne zveze lahko pripisali pomen razumne reakcije tožeče stranke v danem položaju. Drugi razlog pa izhaja iz dejstva, da je bilo prav nespoštovanje Odločbe z dne 15. 12. 1998 razlog za zavrnitev izdaje poprejšnjega soglasja k uporabnemu dovoljenju. Zato je šele opustitev tožeče stranke same ustvarila položaj, ki je odločilno vplival na nadaljnji... Sklep III R 8/2009 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 16.04.2009 spor o pristojnosti - izvršba na denarna sredstva na računu - stalno bivališče dolžnika Upnik namreč predlaga izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, za predlagano sredstvo izvršbe pa je po 100. in 136. členu ZIZ, upoštevaje drugi odstavek 40.c člena ZIZ, krajevno pristojno sodišče dolžnikovega stalnega prebivališča. Sodba in sklep III Ips 86/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 07.04.2009 zastaranje – anuiteta Za presojo o ugovoru zastaranja je treba uporabiti drugi odstavek 372. člena ZOR, ki za zastaranje anuitet določa triletni zastaralni rok. Sodba III Ips 33/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 24.03.2009 pripoznava dolga - pomen pripoznave dolga za obstoj pripoznane obveznosti - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk) Institut pripoznave dolga ima le omejen doseg, ki je zlasti povezan z zastaranjem (glej zlasti 341. in 364. člen OZ). Pripoznava dolga – kot sporočilo dolžnikovega stališča upniku, da dolg obstaja – logično ne pomeni nujno tudi tega, da dolg v resnici obstaja (uspeh tožničinega tožbenega zahtevka je bil namreč odvisen od obstoja toženkinega dolga, to je od obstoja izvršenih, pa ne plačanih del, in ne neposredno od toženkinega stališča o tem). Sklep III Ips 147/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 10.03.2009 dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor Ker je bilo delovanje obeh pravdnih strank zvezano z njunima pridobitnima dejavnostma, je treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Ker vrednosti spornih predmetov ne presegata mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija, ni dovoljena. Sklep III R 5/2009 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 07.04.2009 določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razloga smotrnosti - odpoved najemne pogodbe sodišču Odločanje o tožbenem zahtevku za odpoved najemne pogodbe glede poslovnih prostorov, ki jih uporablja pristojno sodišče, je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Sodba III Ips 99/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 07.04.2009 odgovornost države za delo upravnega organa - zaseg stvari v postopku carinskega prekrška - ustavitev postopka - protipravnost V primerih, ko je postopek za prekršek pravnomočno ustavljen iz kakršnegakoli drugega razloga (npr. zaradi zastaranja pregona, do česar je prišlo v obravnavanem primeru), se odškodninska odgovornost države presoja na podlagi splošne določbe 26. člena Ustave, kjer je osnovna predpostavka protipravnost ravnanja osebe ali organa. Sodba G 8/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 10.03.2009 hujša kršitev pravil aktuarske stroke - pogojni odvzem dovoljenja - splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja - aktuarski kodeks - izbira ukrepa nadzora Splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja predstavljajo zapisana pravila zavarovalnice, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe. Imajo preskriptivni značaj, kar pomeni, da je na njihovi podlagi od zavarovalnice mogoče zahtevati določeno ravnanje. Ker gre za pravila dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, mora imeti pri njihovi razlagi odločilno vlogo institucija, ki je pristojna za postopek nadzora nad njihovim spoštovanjem, to je Agencija. Sodni nadzor nad njihovo razlago je zato zadržan, kar pomeni, da je lahko tožeča stranka z drugačnim tolmačenjem Splošnih pogojev za dopolnilna zdravstvena zavarovanja uspela le, če je izkazala, da je Agencija tolmačila njihova posamezna pravila na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil.
Predpisi Aktuarskega kodeksa so določno opredeljena strokovna pravila, ki jih je vsak aktuar dolžan upoštevati. Pri pravilih Aktuarskega kodeksa (ki jih je sprejelo Slovensko aktuarsko društvo) ne gre samo za moralne standarde aktuarskega... Sodba III Ips 28/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 10.03.2009 regresni zahtevek - prevoz blaga v cestnem prometu - CMR - odgovornost prevoznika za izgubo blaga - podprevoz - zaporedni prevoz - podprevozna pogodba - riziki prevoza Prvi prevoznik za izgubo pošiljke v razmerju do pošiljatelja blaga ali prevzemnika blaga tako ali tako odgovarja na podlagi 17. člena CMR (v zvezi s 3. členom CMR). Pojem prvega prevoznika v smislu 36. člena CMR (v zvezi s 34. členom CMR) zato zajema tudi tistega prevoznika, ki je (zgolj) sklenil prevozno pogodbo s pošiljateljem blaga, pa čeprav sam ni niti prevzel blaga niti ni pristopil k izvrševanju prevoza. Ni razloga, da ne bi enak princip veljal tudi v razmerju med podprevoznikom in nadaljnjim pod-podprevoznikom. Določbe VI. poglavja o zaporednem prevozu (34. člen in naslednji CMR) veljajo zato tudi v primeru, če je bila sklenjena (le) ena prevozna pogodba za celotno relacijo, na podlagi katere je prvi prevoznik oddal prevoz podprevozniku na celotni relaciji, slednji pa ga je spet na celotni relaciji oddal naprej pod-podprevozniku, ki je pošiljko prevzel, izdal vozni list in prevoz pošiljke nato tudi dejansko pričel izvajati.
CMR ne ureja odškodninske... Sklep III Ips 81/2006 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 25.02.2008 ugotovitvena odločba o zlorabi prevladujočega položaja na trgu – sodno varstvo – pravna korist Urad je izdal zgolj ugotovitveno odločbo o zlorabi prevladujočega položaja na trgu. Ker istočasno ni izdal odločbe, s katero bi prepovedal ravnanja iz 10. oziroma 11. člena ZVK, je sodišče prve stopnje tožeči stranki odreklo sodno varstvo. Vendar pa je bila odločba Urada izdana v upravnem postopku. To izhaja že iz narave Urada kot upravnega organa. Izhaja pa tudi iz določbe četrtega odstavka 24. člena ZVK, po kateri proti odločbam Urada nista bila mogoča pritožba niti upravni spor. Poleg tega pa je bila po izrecni določbi prvega odstavka 25. člena ZVK možna tožba v pravdnem postopku pri sodišču, kar pomeni, da je bila proti odločbam Urada podana sodna pristojnost. To nenazadnje izhaja iz v odločbi Urada danega pravnega pouka.Po določbi prvega odstavka 25. člena ZVK je bilo sicer tožbo v pravdnem postopku pri sodišču mogoče vložiti le proti odločbam Urada po drugem (in tretjem) odstavku 24. člena ZVK, ne pa tudi proti odločbi Urada o ugotovitvi zlorabe... VSRS Sodba III Ips 62/2019 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 11.05.2020 odškodninska odgovornost bank - spletno bančništvo - sumljiva in neobičajna bančna transakcija - odobritev transakcije - varnostni ukrepi - splošni pogoji - ravnanje uporabnika - huda malomarnost - opustitev dolžnega ravnanja - dopuščena revizija Tožnik v okoliščinah konkretnega primera pri uporabi spletne banke ni ravnal s hudo malomarnostjo. Vprašanje hude malomarnosti se ne presoja samo glede pričakovanega ravnanja normalno skrbnega uporabnika, ampak tudi manj skrbnega uporabnika. Od manj skrbnega uporabnika spletne banke gotovo ni pričakovati, da bo pozorno prebral in upošteval vsak stavek v obvestilih, ki mu jih banka pošlje, še posebej, ker teh obvestil ni malo. Sodba III Ips 83/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 12.05.2009 zavarovalna pogodba - požar na plovilu - izračun zavarovalnine - totalna škoda - delna škoda Sodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili materialnega prava, ker nista upoštevali prvega odstavka 706. člena PZ, saj ni bilo ugotovljeno, da bi stroški za popravilo poškodovane motorne jahte presegali njeno dogovorjeno oziroma dejansko vrednost. Sklep III Ips 238/2008 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 02.06.2009 dovoljenost revizije - nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije Na dovoljenost revizije ne vpliva dejstvo, da revizijska vrednost presega seštevek vrednosti spornih predmetov glede pravnomočnih odločitev o zahtevkih iz tožbe in nasprotne tožbe. Skupno obravnavanje združenih gospodarskih sporov po tožbi in nasprotni tožbi namreč ne pomeni, da sta spora izgubila svojo samostojnost. Sodba III Ips 159/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 02.06.2009 odškodninska odgovornost - pogajanja - značilnosti pogajalskega razmerja - pooblastilo za pogajanja - namen skleniti pogodbo Za pojem pogajanj je bistveno, da stranka v poslovnih kontaktih z drugimi izraža namen, da bo sklenila pogodbo. Če ga izraža in s tem pripravi nasprotno stranko k nadaljnjemu sodelovanju z njo, a pri tem ne misli resno, ker namena skleniti pogodbo v resnici nima, ravna v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. Sodba in sklep III Ips 138/2007 Vrhovno sodišče Gospodarski oddelek 02.06.2009 neupravičena pridobitev - dovoljenost revizije - zamudne obresti - vrednost spornega predmeta - postranske terjatve - zavrženje revizije Dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje v obravnavanem primeru izključujejo obstoj omenjene predpostavke kondikcijskega zahtevka iz prvega in drugega odstavka 210. člena ZOR.
Postranska terjatev (zahtevek za plačilo zamudnih obresti) po 39. členu ZPP ni kriterij za določitev vrednosti spornega predmeta. To pomeni, da terjatev v tem delu po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti.
