Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSRS Sklep VIII R 19/2018 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 07.05.2019 spor o pristojnosti - odškodninska odgovornost - ravnatelj javnega zavoda - odgovornost odvetnika Prva toženka (ravnateljica) je imela kot delavka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s tožečo stranko kot delodajalcem. Bili sta torej v razmerju delavec - delodajalec. Iz tega razmerja tožeča stranka tudi vtožuje plačilo odškodnine, saj kot pravno podlago odškodninskega zahtevka navaja tretji odstavek 147. člena OZ. Za opredelitev pristojnosti ni bistveno, če se delovno pravni status prve tožnice prepleta tudi z njenimi nalogami ravnateljice zavoda.
Spora o domnevni škodi, ki naj bi jo tožeči stranki povzročila druga toženka (odvetnica) zaradi nestrokovnega ravnanja v postopku izredne odpovedi, pa ni mogoče opredeliti za individualni delovni spor niti glede na stranki tega spora, saj ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, niti glede na vsebino spora, saj ne gre za spor o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti iz delovnega razmerja. Sodba VIII Ips 178/2010 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 07.02.2012 lastnost zavarovanca – družbenik in poslovodna oseba – status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti - ugotovitev statusa po uradni dolžnosti Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlage. Takšna situacija je bila podana, ko je dne 20. 4. 2007 tožnik postal družbenik komanditne družbe in sočasno tudi poslovodna oseba te družbe, ni bil pa zavarovan na drugi podlagi, saj je bil uživalec starostne pokojnine. Zato je tožena stranka z izpodbijanima odločbama utemeljeno ugotovila lastnost zavarovanca na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1. Sklep VIII Ips 214/2013 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 24.03.2014 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - posredni dokazi Sodišče druge stopnje presoje ni moglo graditi le na tem, da na posnetkih kamer niso vidne stvari, ki naj bi jih prevažal in metanja stvari preko ograje ter da tožnik ni bil neposredno zaloten pri pobiranju odvrženih stvari. Izostanek neposrednega dokaza o tem, da je tožnik odvrgel baker preko ograje in ga ponoči prišel iskat, ne pomeni, da tega dejstva ne morejo potrditi drugi dokazi. Četudi kak dokaz sam zase nima zadostne dokazne moči, jo ima lahko skupek več dokazov, če zaključena veriga ustvarja celotno sliko. Sklep VIII Ips 151/2010 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 09.01.2012 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela – obveščanje o odsotnosti – (ne)upravičenost odsotnosti – dolžnost obveščanja – zmožnost obveščanja (Ne)upravičenost odsotnosti pri obstoju razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni relevanten dejavnik, saj je že iz jezikovnih okvirov te določbe razvidno, da neupravičenost odsotnosti z dela v njej ni vsebovana. Odločilno je le dejstvo odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni, ki je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno. Ker sta sodišči izhajali iz predpostavke, da sporočanje odsotnosti ni odločilno ob sklepu, da tožnik ni bil neupravičeno odsoten, nista presojali, ali so obstajale okoliščine, ki bi tožniku preprečevale, da bi sporočil svojo odsotnost. Te morajo biti takšne (subjektivne oziroma objektivne) narave, da iz njih izhaja tožnikova (ne)zmožnost obveščanja delodajalca v kritičnem času, hkrati pa se jih ne sme zamenjevati s samo dolžnostjo obveščanja, ki je glede na dejanske ugotovitve nedvomno podana. Sodba in sklep VIII Ips 89/2008 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 23.06.2009 delavec invalid - pogodba o zaposlitvi za neustrezno delovno mesto - ničnost - vračilo nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - odškodninska odgovornost delodajalca Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delovno mesto varnostnika je bila v nasprotju s prisilnim predpisom 101. člena ZPIZ-1 in je zato nična.
Ničnost pogodbe o zaposlitvi ne pomeni, da delavec ni bil v delovnem razmerju, kolikor je bilo delovno razmerje dejansko realizirano. Sodba VIII Ips 228/2008 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 23.06.2009 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - kršitev spolne nedotakljivosti učenk - dokazno breme Ob dejanskih ugotovitvah sodišča, da je tožnik kot učitelj telovadbe pri izvajanju telovadne vaje raznožni skok čez kozo z učenkami 4. razreda osnovne šole po izvedenem skoku eno učenko prijel in jo stisnil k sebi, tri učenke pa prijel v predelih intimnih delov telesa in ob ugotovitvah, da je v skladu s strokovnimi pojasnili Fakultete za šport iz Ljubljane pri izvajanju tega lika potrebno varovanje učencev pred padci in poškodbami s strani učitelja in da lahko pri tem prihaja tudi do slučajnih kontaktov z različnimi deli telesa učenca, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti v smislu storitve kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja oziroma spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, niti ni dokazala, da bi tožnik pri tem svojem delu naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil delovne obveznosti učitelja.
Ker je prišlo do izgube zaupanja s strani učenk... Sodba VIII R 16/2009 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 12.05.2009 stvarna pristojnost – delegacija pristojnosti – sodnik kot tožnik Okoliščina, da tožnik opravlja pri sodišču funkcijo sodnika, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Sodba in sklep VIII Ips 158/2011 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.02.2012 prenehanje delovnega razmerja – pravnomočnost sodbe – plačilo razlike v plači – plačni količnik Tožnik se zoper odločitev o razveljavitvi drugostopenjskega sklepa delodajalca in o plačilu plače za čas od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočnosti sodbe III Pd 547/2002 ni pritožil. Prav tako se ni pritožila tožena stranka. To pomeni, da je v tem delu sodba postala pravnomočna (319. člen ZPP). Tožniku gredo za navedeno obdobje vse pravice iz delovnega razmerja, izrecno tudi nadomestila mesečnih plač za delovno mesto svetovalec za nadzor investicij in investicijskega vzdrževanja. Na to pravnomočno odločitev tudi ni imela in ni mogla imeti nobenega vpliva odločitev o zahtevku za razveljavitev prvostopnega sklepa delodajalca, ki je res postala pravnomočna kasneje z odločitvijo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1418/2002 z dne 27. 8. 2004. Tudi morebitna razveljavitev še prvostopnega sklepa bi lahko bila le podlaga za zahtevke tožnika po 20. 8. 2002. Sodba VIII Ips 78/2010 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 23.01.2012 vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – prenehanje pogodbe o zaposlitvi Iz zakonske dikcije druge alineje prvega odstavka 92. člena ZObr jasno izhaja, da se pogodba "lahko podaljšuje". Predvidena je torej le možnost podaljšanja, ki toženo stranko ne obvezuje k podaljševanju veljavnosti pogodb. Sodba VIII Ips 143/2008 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 21.09.2009 invalid - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - komisija za ugotovitev podlage za odpoved Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana na podlagi določb prvega odstavka 116. člena ZDR, prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 ter 40. člena ZZRZI. Izpodbijana odpoved po vsebini tako ni bila podana iz poslovnega razloga v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, saj ne gre za to, da potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki ne bi več obstajala. Razlog za odpoved je bila tožnikova invalidnost, zaradi katere mu je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delovno mesto, ter dejstvo, da tožena stranka glede na svoje potrebe po opravljanju dela te pravice tožniku ni mogla zagotoviti. Utemeljenost navedenega razloga za odpoved je v skladu z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovila za to pristojna Komisija. Sodba in sklep VIII Ips 503/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 21.09.2009 pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obveznost zavarovanja - samozaposleni - poslovodna oseba - družbenik - trajanje obveznega zavarovanja V skladu z določbo drugega odstavka 7. člena ZPIZ-1 je glede poslovodnih oseb družb kot podlaga za obvezno zavarovanje po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 upoštevno le takšno pravno razmerje, ko poslovodna oseba ni obvezno zavarovana na drugi pravni podlagi, hkrati pa dosega (iz naslova opravljanja te funkcije) takšne dohodke, ki predstavljajo osnovo za obračun dohodnine in to najmanj v znesku minimalne plače. Oba navedena pogoja skupaj s statusom poslovodne osebe predstavljata pravno podlago za obvezno zavarovanje in le ob tako izpolnjenih pogojih traja na podlagi 4. alineje 33. člena ZPIZ-1 obvezno zavarovanje vse od vpisa poslovodne osebe v sodni register. Sklep VIII DoR 6/2009 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 30.09.2009 predlog za dopustitev revizije - neenotna praksa sodišča druge stopnje - stroški za prehrano med delom - organizirana prehrana Ker predlog za dopustitev revizije utemeljeno navaja različno prakso pritožbenega sodišča (v zvezi z obveznostjo delodajalca za povrnitev stroškov za prehrano med delom) in dejstvo, da Vrhovno sodišče o tem še ni odločilo, mu je bilo potrebno ugoditi. Sodba in sklep VIII Ips 458/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 21.09.2009 pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj Sodišče je pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe pravilno uporabilo določbo 312. člena ZPIZ, ki določa, de se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, do uveljavitve tega zakona upošteva pri izračunu pokojninske osnove samo, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj. Kdaj je tak dejanski stan podan, je odvisno od predpisov o delovnih razmerjih, ki so se uporabljali v spornem času.
Tako po določbah Temeljnega zakona o delovnih razmerjih kot tudi po določbah republiškega Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci je bilo delo preko polnega delovnega časa mogoče uvesti le v izjemnih, nujnih, nepredvidenih in kratkotrajnih primerih. Tožnik teh odločilnih dejstev, ki bi njegovo delo opredeljevala kot poseben delovni pogoj, ni dokazal. Sklep Dsp 56/2009 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 22.09.2009 dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - kontinuiteta delovnega razmerja - vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga Pritožba neutemeljeno uveljavlja odstop od sodne prakse. Sodba sodišča druge stopnje glede štetja delovne dobe in delovnopravne kontinuitete zaposlenih pri toženi stranki vsebuje enaka stališča, kot so zavzeta v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 80/2007, na katero se sklicuje pritožba.
Tožeča stranka vtožuje jubilejno nagrado in razliko v odpravnini. Zahtevka se ne opirata na isto dejansko in pravno podlago, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da se vrednost spornega predmeta določi s seštevkom posameznih zahtevkov v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPP. Sklep VIII DoR 21/2010-5 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 03.03.2010 zavrženje predloga - predlog za dopustitev revizije - uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja - dovoljenost revizije po zakonu Tožnik je v tej zadevi uveljavljal pravice iz invalidskega zavarovanja. Po določbi 4. točke 32. člena ZDSS-1 je v tovrstnih sporih revizija vselej dovoljena, razen v izrecno navedenih primerih, ki pa v obravnavani zadevi ne pridejo v poštev. Sodba in sklep VIII Ips 231/2009 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 22.09.2009 odpravnina - odpovedni rok - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prevzem delavcev - prijava na zavodu za zaposlovanje - delovnopravna kontinuiteta Šteje se, da tožnik ni spremenil zaposlitve v smislu upoštevanja delovne dobe pri delodajalcu, kljub temu da k družbi V. A. d.o.o. ni prešel na podlagi pisne pogodbe o prevzemu delavcev, ki bi jo sklenila prejšnji in novi delodajalec. Družba V. A. d.o.o. je prevzela osnovna sredstva, proizvodnjo in zaposlene, zato je zaposlitev tožnika v družbi V. A. d.o.o. enačiti s prevzemom delavcev. Ni razloga, da bi se tožnikov položaj obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med dvema delodajalcema, saj je bil prevzem dejansko v celoti izveden.Sodišče je pravilno zaključilo, da pri prekinitvah delovnega razmerja ni šlo za situacijo, zaradi katere bi bilo potrebno glede pravic tožnika iz delovnega razmerja pričeti šteti njegovo delovno dobo znova. Bistveno je, da je tožnik, čeprav z dvema krajšima prekinitvama iz razloga na strani delodajalca, nadaljeval z istimi deli in na isti lokaciji, kot je delo pred tem opravljal... Sodba VIII Ips 80/2008 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 21.09.2009 lastnost zavarovanca obveznega zavarovanja - sprememba podlage za zavarovanje Ob izpolnjenih pogojih lahko pride do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja, kot pravno urejenega statusa, le za naprej z izdajo ustrezne odločbe. Sodba VIII Ips 172/2008 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.10.2009 ugotavljanje lastnosti zavarovanca - pravnomočna sodna odločba o obstoju delovnega razmerja - pokojninsko zavarovanje Za primer, da je bil obstoj delovnega razmerja ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo, Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vseboval dodatnih zahtev za priznanje lastnosti zavarovanca oziroma za priznanje zavarovalnega razmerja. Sodba in sklep VIII Ips 230/2009 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 08.09.2009 odpravnina - odpovedni rok - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prevzem delavcev - delovnopravna kontinuiteta Šteje se, da tožnik ni spremenil zaposlitve v smislu upoštevanja delovne dobe pri delodajalcu, kljub temu da k družbi V. P. d.o.o. ni prešel na podlagi pisne pogodbe o prevzemu delavcev, ki bi jo sklenila prejšnji in novi delodajalec. Družba V. P. d.o.o. je prevzela osnovna sredstva, proizvodnjo in zaposlene, zato je zaposlitev tožnika v družbi V. P. d.o.o. enačiti s prevzemom delavcev. Ni razloga, da bi se tožnikov položaj obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med dvema delodajalcema, saj je bil prevzem dejansko v celoti izveden. Sodba VIII Ips 41/2008 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 21.09.2009 povrnitev stroškov prevoza - tujina - nujna zdravstvena storitev - administrativni sporazum o izvajanju socialnega sporazuma Sodišče je ugotovilo, da je šlo pri prevozu tožnika z reševalnim vozilom iz Umaga v Izolo za njuno zdravstveno storitev in da je bil prevoz na tej relaciji potreben. Ob upoštevanju 12. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki določa, da ima zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, pravico do nujnih zdravstvenih storitev v času začasnega bivanja na območju druge države pogodbenice, je sodišče pravilno zaključilo, da je tožnik upravičen do povračila stroškov, ki so nastali pri tem prevozu.Morebitne nepravilnosti pri uporabi Administrativnega sporazuma o izvajanju socialnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sta dolžna rešiti organa, ki sta na podlagi tega sporazuma v medsebojnem razmerju. V odnosu do tožnika je sklicevanje na ta Administrativni sporazum neutemeljeno.
