Vrhovno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekKazenski oddelek
Upravni oddelek 
Število zadetkov: 66449cT0mZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZG9jX2NvZGU9JnRhc2tfY29kZT0mc291cmNlMj0mdXNfZGVjaXNpb249JmVjbGk9JnRyaWJfdGl0bGUlNUJWcmhvdm5vJTIwc29kaSVDNSVBMSVDNCU4RGUlNUQ9JTIyVnJob3ZubyUyMHNvZGklQzUlQTElQzQlOERlJTIyJm1lZXRfZGF0ZUZyb209Jm1lZXRfZGF0ZVRvPSZzZW5hdF9qdWRnZT0mYXJlYXM9Jmluc3RpdHV0ZXM9JmNvcmVfdGV4dD0mZGVjaXNpb249JmRlc2NyaXB0aW9uPSZjb25uZWN0aW9uMj0mcHVibGljYXRpb249Jl9zdWJtaXQyPWklQzUlQTElQzQlOERpJmFkdmFuY2VTZXJjaD0xJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=
Poizvedba: (sodisce:"Vrhovno sodišče")
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep II DoR 15/2026Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.03.2026sprememba odločitve o stikih - spremenjene razmere - pravica do stikov - zavračanje stikov - obseg stikov - varstvo koristi otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePredlog se zavrne.
VSRS Sodba I Up 21/2026Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.02.2026mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - slabe ekonomsko socialne razmere - resna škoda - subjekt preganjanja ali resne škodePritožba ne utemelji pogojev za subsidiarno zaščito, to je, da bi bil ob vrnitvi izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju, to je resni škodi iz druge alineje 28. člena ZMZ-1, ki bi mu jo povzročil subjekt resne škode iz 24. člena ZMZ-1. Pomembno namreč je, da pritožnik tveganja življenja v hudi revščini (ta je lahko posledica tako težav pri iskanju zaposlitve kot slabega plačila za opravljeno delo) ne utemeljuje z ovirami, ki bi jih prav zoper njega (torej individualno) vzpostavljala alžirska oblast oziroma država kot povzročitelj resne škode, pač pa so razlog zatrjevane nevarnosti splošne ekonomske in socialne razmere v Alžiriji, nastale zaradi načina delovanja sistemov izvorne države.
VSRS II DoR 471/2025Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.03.2026izročitev in izpraznitev nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - prekarijPogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
VSRS Sodba I Ips 96373/2025Vrhovno sodiščeKazenski oddelek29.01.2026opis kaznivega dejanja - znaki kaznivega dejanja - podpora aktivnemu članu oborožene tolpe - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - konkretizacija zakonskih znakov - odklonilno ločeno mnenjePo dejanskem opisu kaznivega dejanja v izreku pravnomočne sodbe je obsojenec materialno in moralno podpiral oboroženo tolpo, ki se je nameravala nasilno prebiti preko meje ter se priključiti oboroženim formacijam, kot društvom, organiziranim s ciljem, da bi se nasilno zrušila obstoječa državna ureditev FLRJ. Res je sicer, da so bila opisana obsojenčeva podporna ravnanja neposredno namenjena oboroženi tolpi, vendar ta po dejanskem opisu v pravnomočni sodbi ni delovala brezciljno, temveč z namenom postati del oboroženih formacij, ki so bile organizirane z istim ciljem iz prvega odstavka 2. člena ZKLD, kot je bil opisan že pri obsojencu. S tem je povezava med opisanimi obsojenčevimi podpornimi ravnanji in oboroženimi formacijami, kot društvi, organiziranimi s ciljem, da bi se nasilno zrušila obstoječa državna ureditev FLRJ iz 8. točke 3. člena ZKLD, v zadostni meri izkazana, medtem ko poimenovanje, struktura in način delovanja oboroženih formacij kvečjemu služijo...
VSRS Sodba I Ips 55536/2024Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2026zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo, izdano v kazenskem postopku proti mladoletniku - pravnomočen sklep o izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku - kršitev zakona - preizkus vzgojnega ukrepaV postopku proti mladoletnikom se zahteva za varstvo zakonitosti v skladu z določbo 487. člena ZKP lahko vloži tako v primeru, če je bil s sodno odločbo prekršen zakon (to je iz razlogov po 1. do 3. točki prvega odstavka 420. člena ZKP) kot tudi, če je bila za mladoletnika nepravilno uporabljena kazen ali kakšen vzgojni ukrep. Kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je tudi v postopku proti mladoletnikom izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP), to je navajanje pomislekov, da odločilna dejstva na katerih neposredno temelji uporaba zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena. Ta razlog med drugim obsega tudi drugačno presojo izvedenih dokazov ter njihove verodostojnosti. Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se - enako kot pri obravnavi polnoletnih storilcev kaznivih dejanj - Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi...
VSRS Sklep X DoR 121/2025-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.01.2026predlog za dopustitev revizije - pravni interes - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje - zavrženje predloga za dopustitev revizijeV skladu s 371. členom ZPP sme revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. To izhodišče o obsegu revizijskega preizkusa za konkretni primer pomeni, da tista stališča iz sodbe sodišča prve stopnje, glede katerih predlagateljica ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja v obravnavanem predlogu za dopustitev revizije, ne bi mogla biti predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji. Predlagateljica si tako z izpostavljenim vprašanjem in odgovorom nanj v nastali pravni situaciji ne more izboljšati pravnega položaja - doseči spremembe prvostopenjske sodbe - kljub morda ugotovljenemu zmotnemu stališču Upravnega sodišča v zvezi s predlaganim vprašanjem.
VSRS Sklep I Ips 9889/2025Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.03.2026kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - zloraba pravice - zloraba procesnih pravic - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - predlog za izločitev dokazov - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - zavrženje zahteve za varstvo zakonitostiObsojenčeva obramba v kazenskem postopku zavestno ni izkoristila vseh možnosti, da bi zahtevala sodno varstvo glede vprašanja dovoljenosti dokazov, temveč si je obsojenec s priznanjem krivde najprej zagotovil izrek kazni, kot jo je predlagal državni tožilec, zatem pa so obsojenčevi zagovorniki vnovič zahtevali sodno varstvo obsojenčevih pravic v postopku s pravnimi sredstvi, brez škode, da bi se njegov položaj kakorkoli poslabšal. Takšno, očitno nepošteno ravnanje obrambe, ne more uživati sodnega varstva glede zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zato zahteva za varstvo zakonitosti, ki je vložena v izrecnem nasprotju z namenom pravice do vlaganja pravnih sredstev, ne more biti dovoljena.
VSRS Sodba I Ips 10362/2022Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.02.2026kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - predlog za pregon - domneva - izjava volje - ovadba oškodovanca - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - domneva umika predloga za pregon - varstvo oškodovancaPodani predlog za pregon, kot tudi njegov umik, je mogoče ugotoviti po izjavljeni(h) volji(ah) v prvem odstavku 53. člena, 54. členu, 55. členu, 56. členu in 57. členu ZKP, mogoče pa ju je tudi domnevati. Temeljna domneva je določena v drugem odstavku 53. člena ZKP, po katerem se šteje, da je oškodovanec, ki je sam podal kazensko ovadbo ali predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka, s tem podal tudi predlog za pregon. Podobna domneva je določena še v tretjem odstavku 53. člena ZKP v zvezi z zasebno tožbo. Njun smisel je v varovanju oškodovančevega položaja za primer, ko bi bilo kasneje v kazenskem postopku ugotovljeno, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki ga državni tožilec brez predhodnega oškodovančevega predloga ne more preganjati ali, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je lahko preganjano le po zasebni tožbi.
VSRS Sodba XI Ips 94137/2025Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.02.2026kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odreditev pripora - pravna opredelitev dejanja - temeljna oblika kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - teža kaznivega dejanja - sorazmernostZa odreditev pripora mora biti podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kar je v konkretnem primeru izpolnjeno (že) z ugotovitvijo obstoja utemeljenega suma storitve temeljne oblike obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Tudi sicer pa pravna opredelitev obdolženčevega ravnanja v konkretnem primeru za odločanje o priporu ni bistvena, saj sta obe modaliteti kaznivega dejanja po tretjem in šestem odstavku 308. člena KZ-1 po predpisani kazni izenačeni v posebnem minimumu (tri leta zapora), v razponu pa imata obe predpisano visoko zaporno kazen (do deset let zapora za temeljno obliko in do petnajst let zapora za kvalificirano obliko kaznivega dejanja), kar pomeni, da spadata obe dejanji glede na predpisano kazen med težja kazniva dejanja.
VSRS Sodba X Ips 36/2025Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.02.2026dopuščena revizija - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - vzpostavitev etažne lastnine - ugoditev revizijiOb prodaji stanovanj, ki so nastala kot etažna lastnina z delitvijo stanovanjske hiše, je odsvojen tisti (isti) kapital, ki je bil pridobljen ob pridobitvi stanovanjske hiše, v kateri je bila ta etažna lastnina kasneje vzpostavljena. Delitev dvostanovanjske hiše v etažno lastnino, v kateri sta tudi nadalje dve stanovanji v etažni lastnini istega lastnika, zato ne izključuje uporabe 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 o oprostitvi dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, če so za to izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji.
VSRS Sklep II DoR 485/2025Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.03.2026zahtevek za vrnitev nepremičnine - gradnja na tujem svetu - gradnja čez mejo nepremičnine - ugoditev predlogu za dopustitev revizijeRevizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi določbe 47. člena SPZ tožbeni zahtevek na vrnitev in izročitev v neposredno posest in odstranitev objektov zavrnilo v delu, ki se nanaša na del objekta št. 754 v izmeri 28 m² in zemljišče pod tem objektom v izmeri 28 m²? 2. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP? 3. Ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP? 4. Ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (21. člena ZPP), ko ob oceni, da je v zadevi potrebno materialnopravno uporabiti določbe 47. člena SPZ, ni prekinilo pravdnega postopka oziroma ni k prekinitvi napotilo sodišča prve stopnje?
VSRS Sodba X Ips 34/2025Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.03.2026dopuščena revizija - prava in neprava retroaktivnost - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna stopnja - zavrnitev revizijePo presoji Ustavnega sodišča v zvezi s predvidljivostjo sprememb velja, da posamezniki ne morejo delovati v prepričanju, da se zakonodaja ne bo spremenila, saj se mora zakonodajalec odzivati na spremembe in razvojna gibanja družbe ter se jim prilagajati. Nespremenljivosti sistemske ureditve še zlasti ni mogoče pričakovati na davčnem področju. Iz javno objavljenega predloga ZDoh-2V izhaja, da se s to novelo zvišujejo stopnje dohodnine od dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala, ker gre za protiukrepe razbremenitve dohodkov iz dela oziroma prestrukturiranje davčnih bremen (poglavja 1.2., 2.3. in 3.1.1). Navedeno je vsekakor mogoče šteti za ustavno dopusten javni interes, ki se - kot navaja tudi Ustavno sodišče - lahko spreminja v relativno kratkem času, če tako presodijo pristojni organi zakonodajne in izvršilne oblasti, ki določajo politike na tem področju in imajo za to razumne razloge.
VSRS Sklep X DoR 174/2025-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.01.2026brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dohodek - premoženje - ugoditev predlogu za dopustitev revizijePredlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med premoženjem in dohodki po tretjem odstavku 14. člena ZBPP, čeprav v tem odstavku zakon izrecno ne navaja pojma dohodek, pač pa le pojem premoženje, medtem ko v drugih odstavkih navedenega člena izrecno razlikuje med tema dvema pojmoma?
VSRS Sklep I R 40/2026Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.03.2026določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - dejansko prebivališče - ugoditev predloguZakon v postopku odločanja o predlogu za sprejem odrasle osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja. V konkretnem primeru, ko iz podatkov v spisu izhaja, da nasprotni udeleženec potrebuje stalno varstvo in oskrbo, to pomeni, da bi moralo Okrajno sodišče v Kopru nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kje dejansko prebiva. Ker je nasprotni udeleženec hospitaliziran v PB Idrija in je glede na podatke v spisu mogoče pričakovati, da bo tam ostal dlje časa, se bo procesno dejanje zaslišanja brez dvoma lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Idriji, ki je po podatkih google.maps od naslova bivanja nasprotnega udeleženca oddaljeno 1,6 km, medtem ko razdalja do Okrajnega sodišča v Kopru znaša 103 km.
VSRS Sklep X DoR 132/2025Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.01.2026davek od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - pogodba o dosmrtnem preživljanju - čas pridobitve kapitala - ugoditev predlogu - ugoditev predlogu za dopustitev revizijeRevizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da se v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ne uporabi tretji stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2? 2. Ali je Upravno sodišče pravilno razlagalo določilo 101. člena ZDoh-2, s tem ko je za čas pridobitve kapitala v primeru, ko je kapital pridobljen na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, štelo dan sklenitve pogodbe in ne dan smrti preživljank?
VSRS Sklep III DoR 84/2025Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek09.12.2025oddaja poštne pošiljke - formalni pogoji - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizijeVrhovno sodišče ugotavlja, da iz naknadno priloženih dokazil izhaja, da je predlagatelj pošiljko s črtno kodo "RT ...", s katero je v obravnavani zadevi poslal predlog za dopustitev revizije, oddal priporočeno na pooblaščenem bencinskem servisu Petrol d. d. v Mariboru 15. 9. 2025, kar je znotraj zakonsko določenega 30-dnevnega roka za vložitev predloga za dopustitev revizije (prvi odstavek 367.b člena ZPP). S tem je predlagatelj izkazal, da je predlog za dopustitev revizije vložil pravočasno in da datum, ki je odtisnjen na pisemski ovojnici, ni pravilen. Glede na take okoliščine zadeve je Vrhovno sodišče, da ne bi zaradi administrativne pomote odreklo preizkusa predloga za dopustitev revizije, ki ga je zavrglo kot prepoznega zaradi nepravilnega upoštevanja dneva oddaje pošiljke na pooblaščenem bencinskem servisu, ponovno opravilo preizkus navedenega predloga. Predlagatelj ni izkazal, da je ob primerljivem dejanskem in pravnem stanju višje sodišče v obravnavani...
VSRS Sklep III DoR 107/2025Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.01.2026obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - utemeljitev pomembnosti vprašanja - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizijeZgolj (delni) prepis določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP ni dovolj za utemeljitev obče (objektivne, širše) pravne pomembnosti vprašanj, saj to Vrhovno sodišče pozna že po uradni dolžnosti. Zahteva se utemeljitev pomembnosti pravnega odločanja o postavljenih vprašanjih glede na kršena pravna pravila v dotedanjem postopku s širšega vidika, to je z vidika zagotavljanja pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V skladu z dosedanjimi stališči Vrhovnega sodišča RS se utemeljitev (splošne) pomembnosti, ki presega zgolj predlagateljev interes v konkretni zadevi, zahteva za vsako postavljeno vprašanje posebej. Neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča RS o določenem vprašanju sam po sebi ne pomeni, da gre za pomembno pravno vprašanje.
VSRS Sklep III DoR 105/2025Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.02.2026gradbena pogodba - cena del - dogovor o nespremenljivosti cen - razlike v ceni - ugoditev predlogu za dopustitev revizijeRevizija se dopusti glede vprašanja: Ali je v primeru gradbene pogodbe, sklenjene v postopku javnega naročanja, in iz katere izhaja, da je pogodbena cena določena na podlagi ponudbe izvajalca (in s tem glede na cene kalkulativnih elementov, kot so veljale v času predložitve ponudbe), za pričetek teka obdobja zakonske valorizacije po 656. členu OZ potrebno upoštevati datum predložitve ponudbe ali datum sklenitve pogodbe?
VSRS Sklep II DoR 431/2025Vrhovno sodiščeCivilni oddelek04.03.2026skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - izvajanje stikov - korist mladoletnega otroka - preživnina - določitev preživnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePredlog se zavrne.
VSRS Sklep V DoR 2/2025Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.03.2026trg finančnih instrumentov - tržna manipulacija - prenehanje kršitve - predlog za predhodno odločanje SEU - ugoditev predlogu za dopustitev revizijeRevizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je podtočka (i) točke (a) prvega odstavka 12. člena Uredbe MAR res upoštevna tudi za nelikvidne (ali zelo slabo likvidne) vrednostne papirje, in to ob uporabi povsem enakih kriterijev kot v primeru likvidnih vrednostnih papirjev? - Ali je zahteva ATVP po predložitvi izjave subjekta nadzora o prenehanju kršitev tržne manipulacije v bodoče v skladu z zakonom (ZTFI-1) in Ustavo? - Ali je Upravno sodišče s svojo (ne)opredelitvijo do tožnikovih predlogov za predhodno odločanje kršilo 22. člen v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave oziroma ali je pri tem zadostilo zahtevam, ki izhajajo iz prava EU in Ustave oziroma iz njene s pravom EU skladne razlage?

Izberi vse|Izvozi izbrane