Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v Celju 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Kazenski oddelekOddelek za prekrške
Upravni oddelek 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 2125cT0mZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmZG9jX2NvZGU9JnRhc2tfY29kZT0mc291cmNlMj0mdXNfZGVjaXNpb249JmVjbGk9Jm1lZXRfZGF0ZUZyb209Jm1lZXRfZGF0ZVRvPSZzZW5hdF9qdWRnZT0mYXJlYXM9Jmluc3RpdHV0ZXM9c3BvciUyMCUyMnNwb3IlMjBtYWpobmUlMjB2cmVkbm9zdGklMjIlMjAmY29yZV90ZXh0PSZkZWNpc2lvbj0mZGVzY3JpcHRpb249JmNvbm5lY3Rpb24yPSZwdWJsaWNhdGlvbj0mX3N1Ym1pdDI9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmYWR2YW5jZVNlcmNoPTEmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMDU=
Poizvedba: institut:(spor "spor majhne vrednosti")
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sodba II Cp 409/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek31.07.2019spor majhne vrednosti - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - pisno izvedena pravdna dejanja - trditveno breme stranke - utemeljitev zahtevka - neobligatornost naroka - razpis naroka - zaslišanje stranke - prekluzija v navajanju dejstev - stečajni postopek - osebni stečaj - dejanje pred začetkom stečaja - vpliv začetka stečajnega postopka na pravdni postopek - vsebina tožbenega zahtevka - zapadlost terjatveKer toženka konkretnih navedb, ki bi utemeljevale zavrnitev tožbenega zahtevka, ni podala, tega tudi ne bi mogla doseči niti s svojim zaslišanjem, saj dokazi služijo ugotavljanju resničnosti navedenih dejstev, ne pa šele njihovemu navajanju. Zato so bili njeni dokazni predlogi za zaslišanje nje kot stranke in prič pravilno zavrnjeni. Sodišče bi narok za glavno obravnavo razpisalo le, če bi ga katera od pravdnih strank zahtevala. Po ustaljeni sodni praksi gre pri tem za izrecno zahtevo razpisa naroka in ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo takšno zahtevo. To velja ne glede na to, ali pravdna stranka nastopa prek pooblaščenca ali samostojno kot pravni laik. Stečajni postopek vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale pred začetkom stečajnega postopka. Tožnik pa s tožbo ne zahteva poplačila obveznosti, ki so bile priznane že v okviru stečaja.
VSL Sodba I Cp 1019/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek23.09.2020splošni pogoji - sklenitev pogodbe - plačilo stroškov dobave toplotne energije - obveznost plačila stroškov - razdelilnik stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih - pravilnik - način delitve in obračuna stroškov - neutemeljen odstop od pogodbe - odstop od pogodbe - spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - dobava toplotne energije - gospodarska javna služba - koncesionirana gospodarska javna služba - koncesijsko razmerje - aktivna legitimacija družbe - pogodba o dobavi toplotePisna pogodba o dobavi toplote res ni sklenjena, vendar je v petem odstavku 21. člena Splošnih pogojev določeno, da se šteje, da je pogodba sklenjena z dnem začetka dobave in koriščenja toplote, četudi ni sklenjena v pisni obliki, če odjemalec, to pa so etažni lastniki večstanovanjske stavbe, prične z odjemom toplote. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da med pravdnima strankama ne obstoji obligacijsko razmerje. Pogodba o dobavi toplote in njenem odjemu zavezuje distributerja toplote na njeno dobavo, njenega odjemalca pa na plačilo ustrezne denarne odmene oziroma stroškov. V skladu s prvim odstavkom 30. člena SZ-1 so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe v skladu s svojimi solastniškimi deleži, razen če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Enako določa tudi 115. in 116. člen SPZ. Etažni lastniki morajo torej v pogodbi o medsebojnih razmerjih opredeliti stroške in obveznosti...
VSL Sodba II Cpg 128/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.03.2020gospodarski spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - večstanovanjska stavba - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - obveznost plačila stroškov - pasivna legitimacija - domneva o lastniku nepremičnine - obvestilna dolžnost - obvestilo upravnika o spremembi lastništva - originarna pridobitev lastninske pravice - imetnik stanovanjske pravice - dejanski lastnik nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - zmotna uporaba materialnega prava118. člen SZ je določal, da kupci po SZ (imetniki stanovanjske pravice) prevzamejo vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, že s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe. SZ je torej v 118. členu določal originarno pridobitev lastninske pravice, saj za te nakupe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave (prim. sodbo VS RS II Ips 202/2012 z dne 23.10.2014). Navedeno potrjuje, da je imetnica stanovanjske pravice B. A. leta 1992 s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe s toženo stranko postala lastnica spornega stanovanja. Slednja je bila vseskozi kot uporabnica navedena na računih za opravljene storitve upravljanja, obratovanja in vzdrževanja ter je očitno stanovanje vseskozi tudi uporabljala oziroma trditev o nasprotnem ni bilo. Dejstvo, da je bila nato leta 2006 tožena stranka na podlagi 5. člena ZLNDL po uradni dolžnosti vknjižena v zemljiško knjigo, navedenega ne spreminja, saj dejansko leta 2006 do prenosa lastninske pravice, ki ga predvideva 17. člen...
VSRS sodba II Ips 294/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.10.2015upravljanje večstanovanjske stavbe - delitev stroškov upravljanja - stroški obratovanja - stroški vzdrževanja - investicijski stroški - neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - delno plačilo - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - rezervni sklad - uporaba sredstev rezervnega sklada - prepoved zahtevati delitev in vračilo vplačil v rezervni sklad - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno bremeUpravnikov zahtevek iz naslova izdatka za drugega, ki se sicer poravna iz rezervnega sklada, je zaradi stroge namenskosti in nepovratnosti teh sredstev lahko utemeljen le, če takšno zalaganje in delitev zahtevajo posebne okoliščine (npr. posebno naročilo ustrezne večine etažnih lastnikov ali nezadostnost sredstev sklada).
VSL sodba II Cpg 609/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.06.2015upravnik – obratovalni stroški – zastaranje terjatev upravnika – poslovna stavba – terjatve iz gospodarskih pogodb – zalaganje upravnika – občasne terjatve – zastaralni rok – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – neupravičena obogatitev – spor majhne vrednosti – nedovoljene pritožbene novote – trditveno in dokazno breme – začetek teka zastaralnega roka – etažni lastnik – tretja osebaTožnica je izrecno navedla, da je vtoževane stroške namesto toženke morala plačati, saj je zgolj na ta način lahko zagotovila nemoteno dobavo blaga in storitev za predmetno poslovno stavbo, kar pomeni, da je tožnica nedvomno imela pravni interes za izpolnitev obveznosti toženke. Slednjega sicer utemeljuje že 118. člen SPZ, po katerem ima upravnik med drugim dolžnost skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov stavbe.
VSL Sodba I Cp 1056/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.09.2020spor majhne vrednosti - vrednost spora - upravnik večstanovanjske stavbe - terjatev upravnika na povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - pogodba o opravljanju upravniških storitev - potrebna večina etažnih lastnikov - etažni lastnik - obveznosti etažnega lastnika - odgovornost etažnega lastnika - odgovornost za plačilo obratovalnih stroškov - subsidiarna odgovornost etažnega lastnika - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslomZa plačilo vtoževanih stroškov upravljanja in povračilo obratovalnih stroškov, ki odpadejo na toženčevo stanovanje, je odgovoren toženec kot etažni lastnik stanovanja. Navedena materialnopravna presoja ima podlago v prvem odstavku 30. člena SZ-1, v skladu s katerim so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe. Le v primeru, če lastnik svoj posamezni del odda v najem in najemna pogodba ne določba drugače, je obveznost plačevanja obratovalnih stroškov najemnikova (četrti odstavek 24. člena SZ-1).
VSL sodba I Cp 1600/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.06.2016spor majhne vrednosti – preložitev naroka – opravičilo – opravičljiv razlog za izostanek – izostanek zaradi bolezni – zdravniško opravičilo – predpisan obrazec – pojasnevalna dolžnost sodišča – možnost sodelovanja v postopku – zapisnik o naroku – pošiljanje zapisnikov strankam – pravica do vpogleda v spis – protispisnost – obrazloženost pritožbe – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – metodološki napotek proste dokazne ocene – neupoštevanje metodološkega napotka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nedopusten pritožbeni razlogK predložitvi pravilnega opravičila sodišče stranke ni dolžno ne pozivati niti ji ni dolžno pojasnjevati postopka.Toženec svojemu opravičilu kvalificiranega dokazila o nenadni in nepredvidljivi bolezni ni predložil. Tega ni storil niti kasneje. Zgolj pisno opravičilo in sklicevanje na povišano temperaturo, do katere naj bi prišlo že dva dni pred razpisanim narokom, povišan krvni sladkor ter slabo počutje, za preložitev naroka ni zadostovalo.
VSL sodba II Cpg 1950/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.04.2015spor majhne vrednosti – predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločanje o predlogu za izvršbo – odločitve izvršilnega sodišča v postopku odločanja o ugovoru – ugovor zoper plačilni nalog – pogoji za izdajo plačilnega naloga – relativna kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – predlog za zaslišanje strank – zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke – pravica do obravnavanja pred sodiščem – izdaja sodbe brez izvedbe narokaPresoja predpostavk za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je omejena na fazo odločanja o predlogu za izvršbo, po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa postopanje izvršilnega sodišča in možne odločitve izvršilnega sodišča v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine predpisujeta določbi 61. in 62. člena ZIZ, ki odločitve o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga za izvršbo niti ne omogočata.Kadar se postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi dolžnikovega ugovora nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, mora pravdno sodišče preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga, kot to določa 1. odstavek 437. člena ZPP, vendar pa morebitna kršitev navedene določbe predstavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dopustni pritožbeni razlog.V razmerju do stranke, ki zaslišanja strank v postopku pred sodiščem...
VSL Sodba I Cp 501/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek26.06.2018stečaj tožene stranke - stečaj pravne osebe - pravne posledice začetka stečajnega postopka - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - neprijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve - zavrnitev tožbenega zahtevka - načelo koncentracije - spor majhne vrednosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listineOdločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka zoper toženko (ki je pravna oseba), nad katero je bil med pravdo začet stečajni postopek, tožeča stranka pa svoje terjatve do nje v stečajno maso ni prijavila, je materialnopravno pravilna.
VSL Sklep II Cpg 676/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek08.11.2019gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - nedovoljenost posebne pritožbe - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - doplačilo sodne takse za redni postopek - pravilna odmera sodne takseZ izpodbijanim sklepom, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep, s katerim jo je pozvalo, naj v postavljenem roku tožbo ustrezno dopolni, se postopek ni končal. Zato pritožba zoper tak sklep ni dovoljena. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora tožeče stranke zoper plačilni nalog je jasen in se ga da preizkusiti.
VSL Sodba I Cp 1404/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.09.2020spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - pogodba o dobavi toplote - dobava toplotne energije - skupno odjemno mesto - etažni lastnik - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - dolžnost plačila upravniku - neplačane pogodbene obveznosti - poravnava zapadlih obveznosti - računi - neprerekane trditveRelativno bistvene kršitve določb postopka, med katere spada tudi kršitev 214. člena v zvezi z 8. členom ZPP, ne predstavljajo dopustnega pritožbenega razloga v postopku v sporih majhne vrednosti.
VSL Sodba I Cp 1952/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek07.12.2020spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - večstanovanjska zgradba - vplačila v rezervni sklad - obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - aktivna legitimacija - etažna lastnina - odločanje etažnih lastnikov - pogodba o upravljanju - sklep etažnih lastnikov - imenovanje upravnika večstanovanjske stavbe - večinsko soglasje etažnih lastnikov - nakazilo na račun upravnika - stavba z več vhodi - sodba brez izvedbe naroka - potrebni pravdni stroškiZa odločitev v tej zadevi je pomembna ugotovitev, da je 21. 12. 1995 tožeča stranka z lastniki stanovanj stanovanjske hiše B. 7 sklenila pogodbo o upravljanju te večstanovanjske hiše. Pomembno je tudi, da navedena pogodba po volji strank ni prenehala. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da SZ-1, ki je pričel veljati 14. 10. 2003, ko je nadomestil prejšnji SZ iz leta 1991, ne določa, da bi pogodbe o upravljanju, sklenjene po določbah SZ z uveljavitvijo SZ-1 prenehale, ali pa da bi jih bilo treba prilagoditi. Zato je tožeča stranka še vedno upravnik večstanovanjske hiše B. 7. Dejstvo, da ima vsak vhod sklenjeno posebno pogodbo o upravljanju odseva voljo etažnih lastnikov, mimo katere upravnik ne more. Glede na to, da je tožeča stranka upravnik stavbe B. 7 in da zahteva plačilo v rezervni sklad na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo, je aktivna legitimacija vsekakor podana. Stanovanjska stavba je bila zgrajena v letu 1981, zato je v...
VSL sodba II Cpg 1659/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek01.02.2016spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih - pasivna legitimacija - pojem lastnika nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice - nevknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - varstvo zaupanja v pravni promet - varstvo tretjih dobrovernih oseb - obvestilo prenosnika - oddaja v najem - zakonska dolžnost plačila - prevzem izpolnitve - veljavnost prodajne pogodbe - pogoji za odstop od pogodbeDrži sicer, da lastninska pravica kot absolutna pravica z erga omnes učinkom začne učinkovati v polnem obsegu šele z vpisom v zemljiški knjigi oziroma s trenutkom, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist pridobitelja. Vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi namen takšne zakonske ureditve. Namen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi pa je v zagotavljanju njene publicitete. Prvi odstavek 11. člena SPZ zato vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki pomeni izvedbo načela publicitete, zahteva, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičninah z vpisom v zemljiško knjigo se torej zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s...
VSL sklep II Cp 879/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.07.2016odškodnina zaradi sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda – pogoji za odškodnino – odločitev o nadzorstveni pritožbi – obvestilo predsednika sodišča – pravica do odškodnine za nepremoženjsko škodo kot osebna pravica – nepodedljivost osebnih pravic – procesna legitimacija dediča – zavrženje tožbe – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka – prepoved spremembe na slabše – spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – izdaja odločbe brez razpisa naroka – nesporno dejansko stanjeMorebitna odškodnina za nepremoženjsko škodo, do katere bi bila kot stranka upravičena zaradi nerazumno dolgega izvršilnega postopka, ki je tekel zoper njo, v trenutku njene smrti ni bila del njene zapuščine. V materialnopravnem smislu torej ni mogla preiti na tožnico kot njeno dedinjo. Tožnica v tem postopku po materialnem pravu ni prava upnica.
VSL Sodba II Cpg 439/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.09.2018spor majhne vrednosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - prepozen odgovor na tožbo - domneva priznanja nezanikanih dejstev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - standard obrazloženosti ugovora - standard obrazloženosti v izvršilnem postopku - dokazni predlogi - dokazni predlog nasprotne stranke - podjemna pogodbaV situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke oziroma je odgovor vložila prepozno in zato ni upošteven, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe v dopolnitvi tožbe za resnične. Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neizvedene dokaze nasprotne stranke. Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.
VSL Sodba II Cp 1858/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.11.2017spor majhne vrednosti - dokazno breme - pravočasno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - naročniško razmerje - pogodba o naročniškem razmerju - veljavnost pogodbe - odpoved naročniškega razmerja - plačilo računa za mobilni telefon - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - stroški postopka - potrebni pravdni stroški - potni stroški pooblaščenca - sedež odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnikaToženec, na katerem je bilo dokazno breme, ni dokazal, da bi naročniško razmerje odpovedal dne 13. 1. 2016. Do prekinitve naročniškega razmerja je prišlo s strani tožeče stranke, ker toženec svojih obveznosti plačila ni izpolnil, do tega trenutka pa je bila pogodba veljavna in zavezujoča. Kot potrebni stroški postopka se praviloma priznavajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na delovnem območju sodišča.
VSL Sodba II Cp 794/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.07.2018spor majhne vrednosti - najemna pogodba - sklenitev najemne pogodbe - pisna oblika - podaljšanje najemne pogodbe za določen čas - ustna oblika - ustno podaljšanje najemne pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konkludentno ravnanje - predpravdni stroški - stroški postopka - nagrada in stroški odvetnika - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za sestavo vloge - predlog za preklic naroka - nagrada odvetnika za druge vloge - urnina - odsotnost iz pisarne - kilometrinaVeljavna je tudi zgolj v ustni obliki (ali s konkludentnimi dejanji) sklenjena najemna pogodba, ki je bila v pretežnem delu realizirana (58. člen OZ). Predlog za preklic naroka ni vloga, ki bi imela kakršenkoli vsebinski pomen za postopek oziroma odločitev v zadevi, ampak zgolj prošnja stranke, da se zaradi razlogov na njeni strani, oprava procesnega dejanja preloži. To pa očitno ne sodi v okvir dejanj (vlog) predvidenih v tarifni številki 19/4 Odvetniške tarife.
VSL Sodba II Cpg 545/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.11.2019spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - postopek izdaje plačilnega naloga - novela ZPP-E - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - razpis naroka za glavno obravnavo - prekoračitev tožbenega zahtevka - protispisnost - nedovoljeni pritožbeni razlogiTožena stranka izhaja iz napačnega stališča, da je izvršilno sodišče z razveljavitvijo sklepa o izvršbi, ki je sledila njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, že odločilo o tožbenem zahtevku. Ker s sklepom izvršilnega sodišča z dne 24. 10. 2018 o tožbenem zahtevku ni bilo odločeno, ampak se je šele po pravnomočnosti tega sklepa začelo obravnavanje glavne stvari, sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
VSL Sodba II Cpg 48/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.04.2020gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - graja dokazne ocene - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gradbena pogodba - podjemna pogodba - narava pogodbe - sklenitev pogodbe - neobstoj pogodbe - teorija realizacije - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - odsotnost pravne podlage za obogatitev - trditvena podlaga - pripoznava dolga - delno plačilo terjatve - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost dokaznega predloga - pravica do izjave - obrazloženost sodbe - očitek protispisnosti - nedopustne pritožbene novote - denarno kaznovanje pričePrvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da dogovor o izvedbi del na objektu v R. med pravdnima strankama ni bil sklenjen. Za odločitev o pritožbi tako ni pomembno, kako je sodišče prve stopnje opredelilo zatrjevano pravno razmerje med pravdnima strankama: kot gradbeno pogodbo ali kot podjemno pogodbo. Pritožnik zato s sklicevanjem na določbe 650. člena do 655. člena OZ ne more uspeti. Isto velja za sklicevanje na teorijo realizacije po 58. členu OZ, saj ta lahko velja le v razmerju med strankama pogodbe. Pritožbeni očitek, da bi moralo prvostopenjsko sodišče uporabiti določbe o neupravičeni obogatitvi (190. člen OZ), ni utemeljen. Iz trditvene podlage tožnika namreč ne izhaja, da je bila toženka neupravičeno obogatena, pač pa da je tožnik z njo sklenil pogodbo. Taka navedba pa izključuje uporabo določil o neupravičeni obogatitvi. Dokazno oceno sodišča prve stopnje je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali...
VSL Sklep II Cp 1871/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.11.2020spor majhne vrednosti - zavrženje pritožbe kot prepozne - prepozna pritožba - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje - tovorno vozilo - odstop od pogodbe - vročitev sodbe - fikcija vročitve - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. členu ZS - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - štetje procesnih rokov - procesni rok - prekinitev teka procesnega roka - oddajna teorijaV času vročitve zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) procesni roki na sodiščih skladno z Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih z dne 13. 3. 2020 (s spremembami in podaljšanji), ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, do 31. 5. 2020 niso tekli. Na navedeno procesno situacijo je bil toženec opozorjen z dopisom sodišča, ki ga je prejel skupaj s sodbo. 8 dnevni pritožbeni rok je tako pričel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel 8. 6. 2020. Ker je toženec pritožbi poslal sodišču 9. 6. 2020 (oddajna teorija), sta prepozni.

Izberi vse|Izvozi izbrane