<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep I Cp 1797/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1797.2000

Evidenčna številka:VSL47072
Datum odločbe:20.12.2000
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti

Jedro

V postopku v sporu majhne vrednosti (začetem s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine) bi sodišče prve stopnje upnika (tožečo stranko) takrat, ko mu je vročilo ugovor dolžnika (tožene stranke), moralo opozoriti, da lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le še v eni pripravljalni vlogi, ki jo lahko vloži v osmih dneh. Ker tega ni storilo, je ravnalo nepravilno, ko dejstev in dokazov, navedenih v pripravljalni vlogi tožeče stranke, ni upoštevalo, ker naj bi bila vloga vložena prepozno.

 

Izrek

Pritožbi zoper sodbo se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi (točka II izreka) in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje (točka I izreka). Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli (točka I izreka). Z izpodbijano sodbo pa je odločilo, da se plačilni nalog iz sklepa o izvršbi I 99/00329 Okrajnega sodišča v Kočevju, z dne 22.9.1999, razveljavi in tožbeni zahtevek na plačilo zneska 165.274,46 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi zavrne. Toženi stranki (pravilno: tožeči) je naložilo, da tožeči stranki (pravilno: toženi) povrne pravdne stroške v znesku 12.852,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.9.2000 do plačila (točka II izreka). Zoper sodbo in sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka in predlagala, da pritožbeno sodišče tako sodbo kot sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je bil v konkretnem primeru vložen izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine, zato je tožena stranka vložila zoper sklep o izvršbi ugovor, ne pa odgovora na tožbo. Ugovora po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne moremo po analogiji enačiti z odgovorom na tožbo. Zakonodajalec namreč izrecno govori le o odgovoru na tožbo. Situacije, kako ravnati z vlogami v zvezi s postopkom po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zakonodajalec ni predvidel. V postopku v sporih majhne vrednosti ima vsaka stranka po dve vlogi, tožbo oziroma odgovor na tožbo in pripravljalni vlogi. V primeru postopka po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa ima tožeča stranka le pravico, da vloži pripravljalno vlogo, ki verjetno ne sme biti predložena na naroku, tožena stranka pa sme na to vlogo odgovoriti v roku osmih dni. Sodišče bi moralo upoštevati vlogo tožeče stranke ter njene navedbe in dokazne predloge, saj 453. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da sodišče ne upošteva dejstev in dokazov, ki so navedeni v vlogah, ki niso bile vložene v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo, ki ga tožeča stranka ni prejela, saj ga ni bilo. Sodišče je tožeči stranki odvzelo možnost, da se izjasni o navedbah nasprotne stranke. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker tožeči stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožba zoper sodbo je utemeljena, pritožba zoper sklep pa ni utemeljena. O pritožbi zoper sodbo: V obravnavani zadevi se je postopek pred sodiščem prve stopnje začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine (izpiska iz knjigovodske evidence) dne 18.6.1999, s katerim je upnik zahteval plačilo zneska 165.274,46 SIT s pripadki, ki predstavlja različne stroške v zvezi z objektom Peričeva ulica 13. Sodišče prve stopnje je nato dne 22.9.1999 izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnik dne 4.11.1999 vložil ugovor, s katerim je sklep o izvršbi izpodbijal v celoti. Sodišče prve stopnje je nato dne 8.11.1999 izdalo sklep, s katerim je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in zadevo odstopilo pravdnemu sodišču, da opravi postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Kot je razvidno iz spisa (r. št. 6) je sodišče nato ta sklep skupaj z ugovorom dolžnika vročilo pooblaščencu upnika, ki ga je ta prejel 29.11.1999. Sodišče prve stopnje je nato dne 26.1.2000 odredilo, da se glavna obravnava razpiše za dne 30.3.2000, iz odredbe pa je razvidno, da je sodišče tožečo stranko pozvalo, da navede dejstva ter predlaga in predloži dokaze, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek. Glavna obravnava dne 30.3.2000, prav tako pa glavna obravnava, določena na dan 16.5.2000, sta bili preloženi. Tožeča stranka je nato dne 5.9.2000 (dva dni pred prvo glavno obravnavo) v spis vložila pripravljalno vlogo, v kateri je navedla nova dejstva, hkrati pa spremenila tožbo, kot bo to obrazloženo v obrazložitvi odločitve pritožbenega sodišča o pritožbi tožeče stranke zoper sklep sodišča prve stopnje, da se sprememba tožbe ne dovoli. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožeče stranke zavrnilo iz razloga, ker tožeča stranka ni dokazala utemeljenosti tožbenega zahtevka. Štelo je, da je bila pripravljalna vloga tožeče stranke, v kateri je ta navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, vložena prepozno. Zato teh dejstev in dokazov ni upoštevalo. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj 445. člen ZPP določa, da se postopek v sporih majhne vrednosti opravi tudi na ugovor zoper plačilni nalog, če vrednost prerekanega dela plačilnega naloga ne presega 200.000,00 SIT (tu gre sicer za postopek v zvezi s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kjer pa se v primeru obrazloženega ugovora dolžnika, s katerim ta izpodbija sklep o izvršbi v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - drugi odstavek 62. člena ZIZ). V tem sporu velja načelo pisnosti izvedenih pravdnih dejanj. Vsa dejstva mora tožeča stranka navajati in vse dokaze predlagati že v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). Nato lahko vsaka stranka vloži še po eno pripravljalno vlogo (prvi odstavek 452. člena ZPP), v kateri še lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Tožeča stranka lahko to stori v roku osmih dni po prejemu odgovora na tožbo (drugi odstavek 452. člena ZPP), tožena stranka pa v roku osmih dni po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke. Dejstva in dokazi, ki jih stranki navajata kasneje, pa se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Sodišče prve stopnje v postopkih v sporih majhne vrednosti praviloma razpiše glavno obravnavo (če med strankami ni sporno dejansko stanje, lahko tudi brez razpisa naroka izda odločbo o sporu), zakon pa v tem primeru predpisuje, kakšna mora biti vsebina vabila na glavno obravnavo. Med drugim mora vabilo vsebovati tudi opozorilo, da morajo stranke v tem postopku navesti vsa dejstva in dokaze v vlogah iz 451. člena tega zakona (tožbi, odgovoru na tožbo, nato pa lahko stranki vložita še vsaka po eno pripravljalno vlogo). Zakonska določba o opozorilu, do kdaj smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, je v postopku v sporih majhne vrednosti gotovo na mestu, saj so stranke pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov omejene v tem, da morajo vsa dejstva in dokaze navajati oziroma predlagati v pisnih vlogah. To opozorilo pa ima smisel le tedaj, če je stranka na dejstvo, da bo po določenem trenutku nastopila prekluzija glede navajanja novot in predlaganja dokazov, opozorjena dovolj zgodaj. Izrecnih določb o tem, do kdaj smejo stranke navajati nova dejstva in predlagati dokaze v postopku v sporih majhne vrednosti, ki se začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, Zakon o pravdnem postopku nima. Postopek, ki se začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je specifičen v tem, da upniku v predlogu za izvršbo ni treba navajati dejstev, kot jih mora vsebovati tožba v rednem pravdnem postopku. Zato je edina vloga, ki jo ima za navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov na razpolago upnik v primeru, da se izvršilni postopek prelevi v pravdni postopek, pripravljalna vloga. Načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka je eno od načel pravdnega postopka, zato je Zakon o pravdnem postopku tudi uvedel tako imenovano eventualno maksimo. To načelo pa ne sme priti v nasprotje s pravico do sodnega varstva, ki je ustavno zagotovljena pravica. Zato je v sporih majhne vrednosti, še bolj pa v sporih majhne vrednosti, ki se začnejo s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na mestu opozorilo sodišča strankam, do kdaj smejo navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Ker iz spisa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje upnika (tožečo stranko) takrat, ko mu je vročilo ugovor dolžnika (tožene stranke), opozorilo, da lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le še v eni pripravljalni vlogi, ki jo lahko vloži v osmih dneh, je tožeči stranki s tem, ko ni upoštevalo tudi njene pripravljalne vloge z dne 5.9.2000, ki je bila vložena po izteku osmih dni od prejema ugovora zoper sklep o izvršbi, odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje ugodilo, na podlagi določbe prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi kot pravočasno upošteva tudi pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 5.9.2000. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da mora to pripravljalno vlogo sodišče prve stopnje vročiti tudi toženi stranki z opozorilom, da lahko v osmih dneh vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. O pritožbi zoper sklep: Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi hkrati z dejstvi, ki jih je navedla za utemeljenost prvotnega zahtevka, spremenila tožbo in zahtevala, da sodišče razsodi, da ji je tožena stranka dolžna plačati znesek 186.262,00 SIT s pripadki. Ta znesek naj bi ji bila tožena stranka dolžna na podlagi izvensodne poravnave, ki sta jo pravdni stranki sklenili v času teka pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom spremembo tožbe ni dovolilo. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, čeprav ne iz razlogov, ki jih je za to odločitev navedlo sodišče prve stopnje. V pravdnem postopku, ki teče po ugovoru, vloženem zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sodišče v odločbi o glavni stvari odloči, ali ostane sklep o izvršbi v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi (tretji odstavek 436. člena ZPP). Zato se obravnava omejuje le na tisto z verodostojno listino izkazano razmerje med strankama, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi. Obravnava nato pokaže, ali je bil sklep o izvršbi utemeljen. Zato ni dovoljena sprememba tožbe, kakršno predlaga tožeča stranka. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tožeče stranke zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo (točka I izreka). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.

 


Zveza:

ZPP člen 452, 456, 452, 456.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NTIxNQ==