Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VSL Sklep I Cp 1613/2025 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 08.01.2026 umik pritožbe V skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker je bil umik pritožbe podan pred odločitvijo o njej, je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo umika pritožbe zaključilo postopek. VSL Sklep I Cpg 343/2025 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 23.09.2025 prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - pravica do povračila škode - protipravnost - lokalna skupnost - občinski odlok - usklajenost pravnih aktov - občinski prostorski načrt (OPN) - sprememba namembnosti zemljišča - odločba Ustavnega sodišča - z ustavo neskladen predpis - odprava protiustavnosti Po stališču višjega sodišča vprašanje odprave protipravnosti, s katero sodišče prve stopnje utemeljuje odločitev o prekinitvi postopka, vpliva le na vrsto škode in posledično na pravno podlago zahtevka. Odločitev sodišča prve stopnje ni odvisna od nadaljnjih ravnanj toženke oziroma od izvršitve obveznosti, ki jo je toženki naložilo ustavno sodišče.
V vsakem primeru bo moralo sodišče ugotavljati predpostavke odškodninske odgovornosti, kamor spada tudi protipravnost ravnanja toženke. Za ponovno prekinitev postopka v tej fazi postopka torej ni pravne podlage. VSL Sklep I Cpg 493/2025 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 09.12.2025 vrnitev v prejšnje stanje - bolezen zakonitega zastopnika - poslabšanje zdravstvenega stanja - nepodaljšljiv rok - zakonski rok Bolniška odsotnost ali poslabšanje zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika stranke samo po sebi še ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zakoniti zastopnik tožene stranke je bil že devetič sprejet na CKP UPK, deveta hospitalizacija iz identičnih razlogov pa ne zadosti standardu nenadnega in nepredvidljivega nastopa bolezni. VSL Sodba II Cp 1280/2024 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 13.11.2025 kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - pravica do informiranosti - dobra vera - konverzija - ničnost - kondikcijski zahtevek - zastaranje - devizna (valutna) klavzula - tečaj tuje valute - varstvo potrošnikov Po ZVPot za nepoštenost pogodbenega pogoja zadostuje, da je ugotovljena bodisi nepoštenost v ravnanju ponudnika (dobra vera v postopkovnem pogledu) bodisi nepoštenost v teži bremena pogodbenega pogoja (pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi - dobra vera v vsebinskem pogledu - neravnotežje). Dobra vera v postopkovnem smislu je zajeta v vseh alinejah prvega odstavka 24. člen ZVPot. V kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev je merilo dobre vere objektivno. Ni potrebno, da banka v fazi predpogodbenih pogajanj v razmerju do potencialnih kreditojemalcev deluje zavajujoče (npr. z zagotovili o stabilnosti valutnega razmerja CHF/EUR). Zadostuje ugotovitev, da bi se banka ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala škodljivih posledic za potrošnika (tudi, če jih ni želela). VSL Sodba II Cp 1994/2024 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 12.01.2026 vrednost spornega predmeta - izvedenec gradbene stroke - izvedenec geodetske stroke - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - pravno relevantne pripombe na izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - gradnja na tujem kmetijskem zemljišču - kmetijsko zemljišče - prvo območje kmetijskih zemljišč - lokacijska informacija - nelegalna gradnja (črna gradnja) V postopku je izkazano, da imajo obravnavane parcele trenutno status najboljšega kmetijskega zemljišča. Vendar pa je bilo za presojo utemeljenosti zahtevka potrebno ugotoviti, kakšen status so imela zemljišča v času tožnikove gradnje - tožnik, ki ni bil kmet, namreč z gradnjo na tujem ne bi mogel pridobiti lastninske pravice na zemljiščih, ki so bila uvrščena v prvo območje kmetijskih zemljišč. Takega statusa zemljišč pa toženki, na katerih je bilo glede na njune trditve glede statusa zemljišč dokazno breme, nista uspeli dokazati.
Toženki sta za gradnjo in kasnejšo uporabo zidanice vedeli in jo dopuščali, zato z ugovorom, da gre za črno gradnjo, v pravdnem postopku po tolikih letih ne moreta uspeti. Reševanje in rezultat inšpekcijskega postopka zaradi črne gradnje se nanaša na varovanje javnopravnega interesa in na to pravdno zadevo nima vpliva. VSL Sklep II Cpg 503/2025 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 06.01.2026 rok za pritožbo - vložitev pri nepristojnem sodišču - pravočasno vložena pritožba - odstop vloge pristojnemu sodišču - iztek roka V konkretnem primeru so kljub pravilnemu in jasnemu pravnemu pouku podane dodatne okoliščine za presojo nevednosti stranke, ki so relevantne, in iz katerih je mogoče sklepati, da je bila toženka kljub jasnemu pravnemu pouku še vedno v nevednosti. In sicer te, da je toženka pritožbo vložila osebno in da jo je naslovila "Višjemu sodišču v Ljubljani po Okrožnemu sodišču v Ljubljani", na kuverti pa je navedla Višje sodišče v Ljubljani. Iz citirane vsebine zapisa v pritožbi je mogoče skleniti, da je bila toženka še vedno v nevednosti glede tega kje mora vložiti pritožbo. VSL Sodba in sklep I Cp 455/2024 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 12.03.2025 izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - nastanek zunajzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nastanek skupnega premoženja - sprememba oblike premoženja - naložbeno življenjsko zavarovanje - obseg in deleži na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - plačilo uporabnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - sodba presenečenja - izločitev prvostopenjskega sodnika - očitek pristranskosti sodnika Nastanek in trajanje zunajzakonske skupnosti.
Nastanek in obseg skupnega premoženja, način ugotavljanja deležev na skupnem premoženju.
Če je zunajzakonski partner po razpadu skupnosti plačeval kredit iz svojega posebnega premoženja, ima pravico zahtevati od drugega zunajzakonskega partnerja povračilo tistega, kar presega njegov del dolga, ne vlivajo pa ta plačila na velikost deleža na skupnem premoženju.
Odločitev, da v celotnem denarnem znesku v skupno premoženje pravdnih strank spada tudi donos iz naložbenega zavarovanja, je pravilna. V času trajanja zunajzakonske skupnosti je toženec glede na obdobje zavarovanja vplačal približno tri četrtine vseh sredstev. Glede na naravo takšnega zavarovanja, ko se njegov donos dnevno spreminja in ni odvisen le od vplačanih premij, ni mogoče slediti pritožniku, da bi lahko v skupno premoženje spadali le obroki premije.
Delitev skupnega premoženja je praviloma stvar nepravdnega postopka, delitev v pravdi je izjema in je... VSL Sodba II Cp 564/2022 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 21.09.2023 potrošniška kreditna pogodba - devizna (valutna) klavzula - valutna klavzula v CHF - poroštvo - poroštvena pogodba - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - ničnost sporazuma - poroštvena izjava - obličnost poroštvene izjave - dolgoročni kredit v CHF - vsebina pojasnilne dolžnosti - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost notarja - pojasnilna dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke do porokov - potrošnik - varstvo potrošnikov - sprememba sodne prakse - novejša sodna praksa - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost kot sankcija za kršitev - zmotna uporaba materialnega prava Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je štelo, da glede porokov in zastavitelja ni bilo treba banki opraviti pojasnilne dolžnosti. Pritožbeno sodišče opozarja, da je porok in hipotekarni zastavitelj v pravnem razmerju z upnikom in se zavezuje upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bo storil (1012. člen OZ). Pri tem mora biti porok in zastavitelj seznanjen z bistvenimi sestavinami pogodb, kar je v tem primeru tudi valutna klavzula. Pomembne okoliščine v tem primeru so, da je šlo za kredit in zastavo za nakup stanovanja in da je šlo za razmerje po ZVPot. Če so fizične osebe sodelovale pri posojilu in zavarovanju tega posojila, velja tudi za njih ZVPot, saj odgovarja porok enako kot dolžnik. Ni razloga, da ne bi bilo za njih mogoče uporabiti potrošniškega prava in da bi bil potreben nižji standard obveščanja pri sklepanju pogodb oziroma ni treba opraviti pojasnilne... VSL Sklep I Cp 2329/2025 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 08.01.2026 ničnost kreditne pogodbe - zavarovanje denarnih terjatev - začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - glavna pogodba - aneks k pogodbi - trditvena podlaga - novacija Zaradi povezanosti pogodbe in aneksa je zmotno stališče v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za izdajo začasne odredbe manjkajo navedbe, ki bi utemeljevale ničnost aneksa. Tožnika sta navedla, da so bili z aneksom spremenjeni zapadlost in višina obrokov ter obrestna mera, v ostalem pa so določbe kreditne pogodbe ostale nespremenjene. Očitno je, da se navedbe, s katerimi sta izkazovala ničnost pogodbe, nanašajo tudi na aneks. Nenazadnje sta s tožbo zahtevala tako ugotovitev ničnosti pogodbe kot ničnosti aneksa. VSL Sodba I Cp 776/2024 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 07.01.2026 izpodbijanje disciplinske odločbe - spor med članom društva in društvom - lovska družina - disciplinska kršitev - prepoved lova - odprava in razveljavitev odločbe - neenako obravnavanje strank v postopku - kršitev pravice člana društva - očitek protispisnosti - retroaktivna uporaba predpisa - pravilnik o disciplinskem postopku - pravila lovske družine - pravica do svobode združevanja - izpodbijanje sklepov organov društva - postopkovna pravila - procesna jamstva - procesne kršitve tožene stranke - neenakopravno obravnavanje - nasprotje med razlogi sklepa o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) Za disciplinske organe društva ne veljajo enake postopkovne zahteve kot za državna sodišča. Minimalna procesna jamstva članu lovske družine niso bila kršena: (i) ko je na občnem zboru kot pritožbenem telesu glasovala oseba, ki je bila priča v postopku pred organom prve stopnje, in oseba, ki je imela 4 leta prej konflikt z disciplinskim obdolžencem; (ii) ko je bila izrečena sankcija brez uporabe pravil o steku; (iii) z opustitvijo prepisa posnetka zaslišanj; (iv) ko je občni zbor na isti seji kot pritožbo obravnaval izjavo o konfliktnosti disciplinskega obdolženca; (v) ko so na občnem zboru nekateri člani govorili onkraj predmeta obravnavanja in (vi) ko so bile na glasovanje dane le glasovnice za in proti potrditvi prvostopenjskega sklepa, na pa tudi za in proti njegovi spremembi oziroma razveljavitvi.
Odločbi društva pa sta nezakoniti, ker se pritožbeni organ ni opredelil do očitkov o neenakosti obravnavanja, kakršnih prvostopenjski organ ni imel pred seboj in za... VSL Sklep Cst 174/2025 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 29.09.2025 postopek prisilne poravnave - navadne terjatve - podrejene terjatve - narava terjatve - preizkus prijavljenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave - posojila družbi namesto lastnega kapitala - kapitalsko posojilo - zagotovitev lastnih sredstev - prenos terjatev V postopku prisilne poravnave pa je drugače. Postopek praviloma poteka hitreje kot stečajni postopek, njegov namen pa tudi ni urediti vseh razmerij dolžnika z upniki, temveč omogočiti čim prejšnje likvidno poslovanje.
Ko torej upravitelj pripravlja poročilo o izidu glasovanja, mora že tudi vedeti, za kakšno terjatev gre in kakšen je količnik za glasovanje in ponderirani znesek posamezne terjatve. Zato v tej fazi postopka tudi ni več mesto in čas za ugotavljanje narave terjatve, pri čemer je pomembno tudi, ali je upnik sploh smel konvertirati terjatev (to je odvisno od načrta finančnega prestrukturiranja). Zato mora sodišče že v fazi preizkusa terjatev v postopku prisilne poravnave ugotoviti tudi naravo terjatev, upravitelj pa je pri pripravi poročila vezan na pravnomočen sklep o preizkusu terjatev s pripadajočim končnim seznamom preizkušenih terjatev.
Vsa v sklepu navedena dejanja družbenika predstavljajo kapitalsko posojilo, saj gre za dejanja po prvem in... VSL Sklep IV Cpg 301/2025 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 11.09.2025 družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izbris družbenika iz sodnega registra - vpis izključitve družbenika - pogoji za vpis izključitve družbenika - izključitev družbenika iz d.o.o. - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - družbena pogodba - postopek izključitve - skupščina družbenikov - predpisan postopek izključitve - sklic skupščine - udeležba na skupščini - ničnost sklepov skupščine - pravica do zasebne lastnine Če družbeniku vsaj minimum takšnih pravic ni omogočen po vnaprej predpisanih določbah družbene pogodbe, potem takšna pogodbena izključitev ni mogoča, pač pa se je treba poslužiti sodne izključitve družbenika. VSL Sodba I Cpg 470/2024 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 03.07.2025 odškodninska odgovornost države - neupravičena obogatitev - zakonodajna protipravnost - ravnanje z odpadno embalažo - proizvajalčeva razširjena odgovornost - odgovornost proizvajalca Ker je odpadna embalaža genus in ker ni mogoče vnaprej opredeliti kdaj in koliko odpadne embalaže pozneje nastane iz embalaže, ki jo na trg dajo proizvajalci embalaže, s katerimi ima posamezna DROE sklenjeno pogodbo, državi ni mogoče očitati, da je ravnala nerazumno, samovoljno ali arbitrarno, ko je v Uredbi določila obveznost DROE, da morajo prevzeti vso odpadno embalažo. Država tudi ni omejevala višine embalažnine in jo je DROE prosto določala, sama pa tudi ni bila zavezana kriti vseh stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki je izvirala iz embalaže, ki so jo na trg dale njene stranke, saj so del stroškov krili končni uporabniki (zbiranje embalaže s strani komunalnih podjetij). Zato državi ni mogoče očitati, da je z določitvijo te obveznosti, kljub izključitvi malih proizvajalcev iz sistema, huje kršila ustavne pravice oziroma temeljne civilizacijske standarde na škodo DROE.
Načelo razširjene odgovornosti proizvajalca je bilo na področju odpadkov in odpadne... VSL Sodba I Cpg 152/2024 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 21.10.2024 ničnost sklepov skupščine - skupščina - prekinjena skupščina - nadaljevanje sklicane skupščine - sklic skupščine Z Družbeno pogodbo je bila predvidena dolžina roka, torej časovno obdobje, ki mora preteči od nastopa enega pravnega dejstva do nastopa drugega pravnega dejstva. Časovni trenutek (datum) nadaljevanja skupščine z Družbeno pogodbo ni bil določen, temveč ga je bilo potrebno šele določiti.
Sklicevanje na pogodbeni rok zgolj z namenom škodovati nasprotni stranki je v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava, to je z načelom vestnosti in poštenja. Tako ravnanje izpolnjuje tudi zakonski dejanski stan zlorabe pravice, za katerega je značilno, da pravico njen nosilec izvršuje z izključnim ali očitnim namenom drugemu škodovati (šikana). Kdor ravna tako, se ne more sklicevati na pravico. VSL Sodba I Cp 195/2024 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 18.03.2025 posojilna pogodba - zavarovanje terjatve s hipoteko - ničnost posojilne pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - neveljavnost vknjižbe - namen pogodbenih strank - dopustnost pogodbenega namena - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - onemogočanje uveljavitve terjatve Odločitev o ničnosti navedenih pogodb in izbrisu vknjižbe temelji na stališču, da je bila posojilna pogodba sklenjena z edinim namenom preprečitve uveljavitve tožničine judikatne terjatve, da je tak namen nedopusten in je zato pogodba nična (39. člen OZ), posledično pa je neveljavna tudi vknjižba hipoteke (243. člen ZZK-1). VSL Sklep IV Cp 1882/2025 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 08.12.2025 razmerja med starši in otroki - vrtec - menjava vrtca - vključitev otroka v vrtec - nadomestitev soglasja - nadomestitev soglasja starša Dejanska nastanitev otroka pri materi še ne pomeni, da lahko mati samovoljno odloča o zadevah v zvezi z otrokom, še zlasti pa ne o tistih, o katerih že obstaja dogovor med obema roditeljema. VSL Sklep II Cp 28/2025 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 16.05.2025 obstoj stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - zloraba zaupanja lastnika služečega zemljišča - nasprotovanje lastnika služne stvari - kršitev razpravnega načela - nezatrjevano dejstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dodelitev zadeve drugemu sodniku Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da dovoljenje za občasno uporabo poti, dano iz prijaznosti, predstavlja zlorabo zaupanja, ki ne vodi k priposestvovanju služnosti.
Toženec ni zatrjeval, da bi med tožnikovo prednico in njegovim prednikom obstajal dogovor o uporabi sporne poti, ki bi lahko utemeljeval zlorabo zaupanja ali morebiti služnost do preklica. Sodišče prve stopnje je ugotovitev temeljilo na izpovedi priče. Zmotno je toženčevo stališče v odgovoru na pritožbo, da je sodišče smelo iz izvedenih dokazov sklepati, ali je občasna uporaba poti temeljila na dovoljenju/dogovoru. Toženec je nasprotoval zahtevku iz drugih razlogov (da je sprememba lastništva pretrgala priposestvovalno dobo, da se pot v zatrjevanem obsegu ni uporabljala, da je tožnik ni uporabljal, da sporna pot ni bila edina pot, in da tožnik in njegov oče nista pomagala prednici C. C.), ne pa iz razlogov, ki bi utemeljevali uporabo tretjega odstavka 217. člena SPZ. Z ugotovitvijo odločilnega... VSL Sklep IV Cp 1861/2025 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 12.01.2026 preživnina - odmera preživnine - zmožnosti staršev - stanovanjski stroški - potrebe otroka - kredit preživninskega zavezanca - zavarovanje - otroški dodatek Predlagatelj je s kreditom odkupil polovični solastniški delež na hiši, v kateri prebiva, s čimer je preprečil civilno delitev, zato je treba stroške tega kredita všteti v njegove stanovanjske stroške. Zavarovanje nepremičnine, ki je udeleženčev dom, je potreben strošek, ki ga je treba všteti v njegove stanovanjske stroške. VSL Sklep Cst 217/2025 Višje sodišče v Ljubljani Gospodarski oddelek 30.09.2025 nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - osnova za izračun nadomestila - plačilo za dejansko opravljeno delo - znižanje nadomestila Ker je v obravnavani zadevi upravitelj vendarle opravil delo v zvezi z razdelitvijo premoženja, mu po oceni višjega sodišča za to delo pripada tudi nagrada. Vendar pa ne nagrada v celotni višini, kot je določena po 7. členu Pravilnika. Višje sodišče ocenjuje, da obseg opravil, katerim je sicer namenjena celotna nagrada za unovčenje in razdelitev in ki jih je v tem postopku opravil upravitelj, predstavlja 30 % sicer potrebnih opravil. Zato je upravitelj upravičen do 30 % nadomestila, ki bi ga sicer prejel po Pravilniku za vsa potrebna opravila. VSL Sklep III Cp 79/2026 Višje sodišče v Ljubljani Civilni oddelek 19.01.2026 nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nujna zadeva - rok za vložitev pritožbe - tek pritožbenega roka - popravni sklep - očitna pisna pomota - sodne počitnice / poletno poslovanje S sklepom o popravi je bila popravljena zgolj očitna pisna pomota glede parcelnih številk. Pritožbeni rok zoper odločitve, ki niso popravljene, ne začne ponovno teči.
