Sodba II Ips 459/2000

Jedro

Krožna žaga, na kateri se je poškodoval tožnik, je nevarna stvar. Ko obratuje, ni mogoča taka zaščita, ki bi preprečila možnost nesreče.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku 3.270.868,00 SIT in mu povrniti pravdne stroške v znesku 182.378,00 SIT z zamudnimi obrestmi. V presežku za 1.150.000,00 SIT je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da se je tožnik dne 2.12.1994 poškodoval pri delu na krožni žagi. Ker gre za nevaren stroj, je odškodninska odgovornost tožnikovega delodajalca objektivna. Zanj odgovarja tožena stranka, pri kateri je imel zavarovano odgovornost. Tožnika ne zadene sokrivda. Utrpel je raztrganino levega palca, raztrganino kazalca z odprtim končnim sklepom, prekinitev vezi na končnem členku kazalca in nepopolno odtrganino sredinca. Za pretrpljene telesne bolečine mu je sodišče prisodilo 800.000,00 SIT, za strah 150.000,00 SIT, za skaženost 250.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2.000.000,00 SIT in za izgubo zaslužka 70.868,00 SIT.

Proti tej sodbi se je pritožila tožena stranka. Uveljavljala je tožnikovo sokrivdo in izpodbijala odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Tožena stranka vlaga zoper sodbo druge stopnje revizijo. Sodbo izpodbija za 1.700.000,00 SIT. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in zavrne tožbeni zahtevek še za nadaljnjih 1.700.000,00 SIT. Navaja, da bi moral tožnik pri delu uporabiti pomagalo za potiskanje deske proti rezilu žage. Izpodbija ugotovitev, da je delovna organizacija dopuščala žaganje brez uporabe pomagala. Meni tudi, da tla niso bila spolzka. Ocenjuje, da je tožnikova sokrivda 30-odstotna. Nasprotuje tudi odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnik opravlja isto delo kot doslej, tudi življenje v prostem času se mu ni spremenilo. Glede na to tožena stranka šteje kot primerno odškodnino 1.000.000,00 SIT.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur. l. RS, št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Krožna žaga, na kateri se je poškodoval tožnik, je nevarna stvar. Ko obratuje, ni mogoča taka zaščita, ki bi preprečila možnost nesreče. Na tej žagi so se že pripetile nesreče. To je bilo ugotovljeno v postopku na prvi in drugi stopnji. Presoje, da gre za nevarno stvar, tožena stranka ne osporava. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je bil tožnik priden in zanesljiv delavec, da je bil strokovno usposobljen za delo na žagi in zadolžen, da tam dela. Pri žaganju 80 cm dolgega ploha mu ni bilo treba uporabljati pomagala. Uporabljal je zaščitne rokavice. Ni ugotovljeno, da bi opustil kakšen varnostni ukrep ali da bi ravnal neprevidno. Do poškodbe je prišlo po nesrečnem naključju. Ko je pri žaganju naletel na grčo, je bil potreben močnejši pritisk, pri tem pa mu je spodrsnilo na spolzkih tleh. Izgubil je ravnotežje in pri tem segel v področje rezila, ki ga je poškodovalo. Vzrok za nesrečo ni bila kakšna nepravilnost v njegovem delu, pač pa delo na nevarnem stroju (173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Zato je podana objektivna odškodninska odgovornost delodajalca kot imetnika nevarnega stroja (174. člen ZOR). Tožnikove sokrivde ni. V obsegu delodajalčeve odgovornosti odgovarja zanj tožena stranka (941. člen ZOR).

Tožnik je bil ob nesreči star 22 let. Po poklicu je tesar, torej ročni delavec. Ugotovljeno je, da je levičar, poškodoval pa si je levo roko. Po ugotovitvi sodišča prve in druge stopnje, ki temelji na mnenju izvedenke dr. J. P., je šlo za hudo poškodbo. Sredinec je uspelo ohraniti z dvema operacijama, je pa skrajšan, zadnja dva členka sta združena v en členek, ki je deformiran. Deformiran je tudi kazalec, ki ga ne more stegniti. Palec je v predelu jagodice stanjšan, z brazgotino. Moč leve roke je v primerjavi z desno, ki ni dominantna, zmanjšana za polovico. Pred poškodbo je bila leva roka močnejša od desne. Poškodovana roka je tudi manj spretna in bolj občutljiva. Vse to pomeni za tožnika hudo oviro pri delu. Pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je pomembno, da je prizadeta dominantna roka, da je tožnik ročni delavec in da je mlad. Te okoliščine upravičujejo prisojeno odškodnino 2.000.000,00 SIT za to obliko nepremoženjske škode.

Prisojena odškodnina je v skladu z merili iz 200. in 203. člena ZOR. Upoštevano je načelo individualizacije in primerjava z odškodninami, kakršne pozna sodna praksa v podobnih primerih.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 886/2007
• VSRS Sklep II DoR 411/2020
• Sodba II Ips 227/2002