<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II Ips 178/2018

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2019:II.IPS.178.2018
Evidenčna številka:VS00028583
Datum odločbe:08.08.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba I Cp 2071/2017
Datum odločbe II.stopnje:13.12.2017
Senat:mag. Nina Betetto (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), dr. Ana Božič Penko, dr. Mile Dolenc, dr. Mateja Končina Peternel
Področje:ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - formularna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - razlaga nejasnih določil splošnih pogojev pogodbe - zavarovalno kritje (jamstvo) - poplava - vdor vode - dopuščena revizija

Jedro

Splošni pogoji zavarovanja morajo biti jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Razlikovanje med primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi vdora meteorne vode, in primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi poplav, ni povsem jasno, saj teh v Splošnih pogojih opredeljenih škodnih primerov ni mogoče razlagati povsem enopomensko.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožnik je s tožbo od toženke zahteval plačilo zavarovalnine na podlagi zavarovalne pogodbe za zavarovanje nepremičnin in premičnin, potem ko je dne 22. 10. 2014 prišlo do vdora vode v objekt ... Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati 3.221,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2015 do plačila in 2.353,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2016 do plačila, ter tožniku naložilo povrnitev toženkinih pravdnih stroškov v višini 107,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavzelo je stališče, da je vtoževana škoda posledica poplave, kritje takšne škode pa v sklenjeno zavarovanje ni vključeno. Vdor meteorne vode v objekt pomeni, da v hišo vdre meteorna voda, ki šele pada na zemljo, v primeru poplav pa se voda najprej zbere na določenem območju na zemlji in nato vdre v stavbo zaradi prestopa določene ovire.

2. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Izpostavilo je, da je šlo za poplavo, saj je cestišče poplavila brizgajoča voda iz jaškov zaradi nezmožnosti sistema meteorne kanalizacije, da odvede vso odpadno vodo, ta pa se je nato zlivala preko roba pločnika v kletni del stavbe. Zavarovalni primer „vdor meteorne vode“ je podan, ko gre za neposredno delovanje meteorne vode na zavarovano stvar.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 56/2018 z dne 18. 4. 2018 na predlog tožnika dopustilo revizijo glede vprašanja razlage kritja škode po 52. členu v zvezi z drugim odstavkom1 45. člena toženkinih Splošnih pogojev, nastale zaradi vdora meteorne vode, ki se je predhodno zbrala na določenem območju.

Navedbe strank v revizijskem postopku

4. Tožnik je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče sodbo druge stopnje spremeni tako, da njegovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženki pa naloži v plačilo tudi stroške revizijskega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o njihovi odmeri dalje do plačila. Navaja, da iz Splošnih pogojev toženke ne izhaja, da je za razlikovanje med poplavo iz 45. člena Splošnih pogojev in vdorom meteorne vode iz 52. člena Splošnih pogojev pomembno to, da se pri meteorni vodi ta v nobenem primeru prej ne sme zbrati pred objektom. Splošni pogoji v zvezi s kritjem nevarnosti vdora meteorne vode ne določajo načina vdora vode v objekt. Zavarovanje vdora meteorne vode krije škodo na zavarovanih stvareh zaradi nepričakovanega in nenadnega vdora meteorne vode v notranjost zavarovane zgradbe zaradi velikih količin padavin. Ne samo, da sam način vdora pri tem ni določen, temveč Splošni pogoji v drugem odstavku 52. člena izključujejo praktično vse mogoče načine direktnega vdora v objekt. Izključeno je namreč kritje vseh škod, ki nastanejo, ko voda v objekt pride skozi (odprte ali neustrezno konstrukcijsko izvedene) stene in jaške, zato se pojavi vprašanje, kako pri tej zavarovani nevarnosti voda sploh lahko pride v objekt. Po stališču sodišča druge stopnje bi bila torej nevarnost po 52. členu Splošnih pogojev krita le takrat, ko bi bila cesta, skupaj z jaški za odvod meteorne vode, dvignjena nad nivo vhoda v nepremičnino, kar pa bi seveda predstavljalo neustrezno konstrukcijsko rešitev. Napačna je tudi razlaga, da meteorna voda že ob tem, ko pade na tla oziroma vstopi v odvodne jaške, izgubi status meteorne vode in postane odpadna voda. Splošni pogoji termina odpadna voda sploh ne poznajo in na njem odločitve ni mogoče utemeljiti. Tudi sicer je padavinska odpadna voda še vedno meteorna voda, saj bi bili sicer določbi, da zavarovanje poleg izliva vode iz žlebov krije tudi škodo iz cevi za odvod deževnice ter da zavarovanje ne krije škode zaradi slabega vzdrževanja sistema za odvod meteornih voda, povsem odveč. Padavinska oziroma meteorna voda torej ne izgubi statusa meteorne vode takoj, ko pade na tla, temveč šele, ko se odvede z objekta. Prav temu je namenjena meteorna kanalizacija. V obravnavanem primeru pa je bil vdor vode posledica součinkovanja izlivanja vode iz meteornih jaškov ter večje količine padavin. Odklonitev po 45. členu bi bila lahko utemeljena, če bi poplava nastala zaradi tako ekstremno velike količine dežja, da je odtoki sploh ne bi mogli požirati, ne pa tudi v primeru, če do škode pride zaradi kasnejšega izlivanja iz jaškov, kot je bilo to v obravnavanem primeru. Citirana pogodbena določila so tudi nejasna, saj sta jim nižji sodišči pri razlagi morali dodati dodatno vsebino, zato bi morali upoštevati določilo 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in pogoje razlagati v korist tožnika kot stranke, ki jo veže s strani toženke pripravljena in predlagana pogodba.

5. Toženki je bila revizija vročena, vendar nanjo ni odgovorila.

Glede uporabe ZPP

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred 14. 9. 2017, to je pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E). Postopek pred Vrhovnim sodiščem se je zato na podlagi prvega odstavka 125. člena ZPP-E nadaljeval po določbah ZPP, ki se uporabljajo do začetka uporabe ZPP-E.

Presoja utemeljenosti revizije

7. Revizija je utemeljena.

8. Dejanske ugotovitve nižjih sodišč, na katere je Vrhovno sodišče vezano, so naslednje:

- V noči z 21. 10. na 22. 10. 2014 je močno deževalo.

- Voda se je zlivala v meteorno kanalizacijo, pri čemer je bila količina odpadne padavinske vode tako velika, da je bil odvodni sistem meteorne kanalizacije očitno preobremenjen in ni zmogel odvajati celotne količine odpadne vode, zaradi česar je odpadna voda začela bruhati iz meteorne kanalizacije skozi jaške na cestišču in ga poplavljati.

- Ko je bilo cestišče poplavljeno do višine roba pločnika (približno 15-20 cm višine), se je odpadna voda začela prelivati čez pločnik, nato pa je tekla v nižje ležeči kletni del tožnikovega objekta ter zalila kletne prostore in povzročila škodo.

9. Med pravdnima strankama ni sporno, da sta 22. 4. 2014 sklenili pogodbo o zavarovanju A. in da se z njo nista dogovorili za dodatno kritje za primer poplave. Sporno pa je, ali je škodni dogodek, na podlagi katerega tožnik vtožuje plačilo zavarovalnine, pokrit s sklenjeno pogodbo ali ne, torej ali ga je mogoče opredeliti kot „vdor meteorne vode“, ki po 52. členu Splošnih pogojev sodi med zavarovane rizike. Tožnik trdi, da je dne 22. 10. 2014 prišlo do vdora meteorne vode v skupne prostore stavbe, katerih solastnik je, in da je imel pri toženki zavarovano tudi to nevarnost. Na drugi strani se toženka sklicuje na poplave kot s splošnimi pogoji določen razlog za izključitev kritja.

10. Prvi odstavek 52. člena Splošnih pogojev določa:

„Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh zaradi nepričakovanega in nenadnega vdora meteorne vode v notranjost zavarovane zgradbe zaradi velikih količin padavin. Zavarovanje krije tudi škodo zaradi:

1) izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

2) taljenja ledu in snega.“

11. V drugem in tretjem odstavku so navedeni primeri škod, ki jih to zavarovanje ne krije. Za obravnavani primer je relevantna 12. točka drugega odstavka, ki izključuje kritje škode „zaradi poplave, izliva vode in zemeljskega plazu, kot so opredeljeni v teh pogojih.“

12. Poplava je opredeljena v prvem odstavku 45. člena Splošnih pogojev:

„Za poplavo se šteje:

1) če stalne vode (potoki, reke, jezera, morje) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izjemno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer;

2) hitro poplavljanje zemljišča z veliko količino vode, ki je nastala kot posledica utrganja oblaka;

3) naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik);

4) talna voda, če je nastala zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari;

5) visoka voda, ki učinkuje na vodogradbene objekte.“

Določilo nadalje pojasnjuje, kaj se šteje za visoko vodo.

13. V nadaljnjih odstavkih tudi 45. člen Splošnih pogojev opredeljuje škodo, ki s tem zavarovanjem ni krita.

14. Po 83. členu OZ je treba, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, nejasna določila razlagati v korist druge stranke. V obravnavanem primeru gre za pogodbeno razmerje med zavarovalnico in potrošnikom, zato pride v poštev tudi uporaba (specialnih) določb Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot). Ta v petem odstavku 22. člena enako določa, da je treba nejasna določila razlagati v korist potrošnika.

15. Tožnik utemeljeno opozarja, da so določila sklenjene pogodbe nejasna. Iz citiranih določil Splošnih pogojev izhaja, da je zavarovani rizik v obeh primerih škoda, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi vode kot posledice velike količine padavin. Po 2. točki prvega odstavka 45. člena naj bi bila velika količina vode posledica utrganja oblaka, po prvem odstavku 52. člena pa naj bi bil vdor vode posledica velikih količin padavin. Pojem „utrganje oblaka“ Splošni pogoji posebej ne pojasnjujejo, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pa ga opredeljuje kot močno deževanje in tudi po splošnem ljudskem pojmovanju ta pojem pomeni obilno deževje, zato med njim in izrazom „velika količina padavin“ iz prvega odstavka 52. člena Splošnih pogojev ni prave distinkcije. V obeh primerih gre torej za škodo, ki jo povzroči voda kot posledica obilnejših padavin.

16. Sodišči prve in druge stopnje, ki sta sledili razlagi tožene stranke, vidita pomembno razliko med poplavo in vdorom meteorne vode v načinu vdora (vstopa) vode v zgradbo, in sicer naj bi meteorna voda delovala direktno na zavarovano stvar (stavbo) oziroma naj bi povzročila škodo tedaj, ko šele pada na zemljo; nasprotno pa se pri poplavi voda najprej zbere na določenem območju in nato vdre v stavbo zaradi prestopa določene ovire. Prav ima tožnik, da Splošni pogoji ne določajo načina vdora vode v objekt. Glede na to, da to zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh prav zaradi nepričakovanega in nenadnega vdora meteorne vode v notranjost zavarovane zgradbe zaradi velikih količin padavin, se ob upoštevanju izključitvenih razlogov iz drugega odstavka 52. člena Splošnih pogojev tožnik tudi utemeljeno sprašuje, kakšne škodne primere naj bi to zavarovanje potemtakem sploh krilo. Govora je o nepričakovanem in nenadnem vdoru meteorne vode, ne pa o neposrednem vdoru v notranjost zavarovane zgradbe. Isti člen izrecno določa, da zavarovanje krije tudi škodo zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice ter taljenja ledu in snega, torej ne pokriva le primerov, ko bi voda vdrla neposredno, še preden bi se prej nekje zbrala. Tudi če se voda najprej (v kratkem času, kar zagotovo vključuje tudi tri ure, kolikor je trajalo močno deževje v obravnavanem primeru) nekje nabere, lahko nato nepričakovano in nenadno vdre v stavbo. Glede na to, da zavarovanje vdora meteorne vode krije tudi škodo zaradi taljenja ledu in snega, se za nastanek takšnega škodnega primera očitno ne zahteva hipnega vdora vode, ampak je ta lahko posledica relativno daljšega delovanja (taljenja ledu oziroma snega). Po drugi strani pa tudi „hitro poplavljanje“ (dikcija iz 2. točke prvega odstavka 45. člena Splošnih pogojev) ne more biti odločilnega razlikovalnega pomena, saj tudi pri vdoru večje količine meteorne vode (na primer skozi streho) lahko pride do hitrega poplavljanja. Iz navedenih razlogov torej razlikovanje med primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi vdora meteorne vode in škode zaradi poplav, ni povsem jasno, saj teh v Splošnih pogojih opredeljenih škodnih primerov ni mogoče razlagati povsem enopomensko.

17. Splošni pogoji zavarovanja morajo biti jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva.2 Omejitve zavarovalnega jamstva določi zavarovalnica. Obravnavane določbe niso tako jasne, da bi brez dvoma izključevale kritje v škodnih primerih, kot je tožnikov. Za ekskluzivnost razlage, za katero se zavzema zavarovalnica, v spornem določilu namreč ni zadostne opore. Ker v postopku tudi ni bilo ugotovljeno (niti zatrjevano), da bi zavarovalnica skladno s svojo dolžnostjo, ki ji jo nalaga profesionalna skrbnost, zavarovancu kot šibkejši stranki pojasnila vsebino pogodbe, je treba nejasna oziroma sporna določila splošnih pogojev zavarovanja razlagati v korist nasprotne, šibkejše stranke, to je zavarovanca (tožnika). V njegovem interesu pa je, da zavarovanje, ki ga je sklenil, pokriva tudi škodo, ki mu je v tem primeru nastala, to je škodo povzročeno z vdorom meteorne vode, ki se je predhodno zbrala na določenem območju.

18. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo zmotno uporabo materialnega prava, na podlagi tega pa je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka, drugi odstavek 380. člena ZPP), ki naj ob upoštevanju predstavljenih materialnopravnih izhodišč presodi, ali so izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji za utemeljenost uveljavljenega zahtevka.

19. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP (II. točka izreka).

-------------------------------
1 Očitno gre za pisno pomoto in je pravilno v zvezi z drugo točko prvega odstavka 45. člena Splošnih pogojev.
2 VSRS Sodba II Ips 44/2018 z dne 28. 3. 2019.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 83
Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 22, 22/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzNDEx