<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Civilni oddelek

VSM Sodba I Cp 1129/2017
ECLI:SI:VSMB:2018:I.CP.1129.2017

Evidenčna številka:VSM00007524
Datum odločbe:16.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Vojko Kušar (preds.), Vesna Rezar (poroč.), Mirjana Pintarič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:pravilnost vročitve - fikcija vročitve - nedovoljene pritožbene novote - pravilna uporaba pogodbenega materialnega prava - razlaga jasnih pogodbenih določil - skupni namen pogodbenikov

Jedro

Ob pravilni uporabi materialnega prava je treba vsako pogodbo razumeti tako kot se glasi (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Njena razlaga v smislu temeljnih načel obligacijskega prava in poseganja v sfero dejanskega stanja z ugotavljanjem skupnega namena pogodbenikov (drugi odstavek 82. člena OZ) ni potrebna, kadar gre za jasne pogodbene določbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da poslej v celoti glasi:

"Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 147212/2014-2 z dne 3. 11. 2014 se razveljavi v delu, v katerem je toženi stranki naloženo, da je dolžna plačati tožeči stranki 104.591,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 8. 2014 do plačila ter ji povrniti 399,37 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 2014 do plačila in se tožbeni zahtevek zavrne".

II. Tožeča stranka je dolžna v 15. dneh od prejema te sodbe plačati toženi stranki 912,96 EUR pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 147212/2014-2 z dne 3. 11. 2014 ostane v veljavi ter je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 104.591,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 8. 2014 do plačila ter ji povrniti 399,37 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 2014 do plačila (točka I. izreka), hkrati pa odločilo, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna povrniti 3.283,35 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka).

2. Zoper to sodbo se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženec) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njeno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje. Pritožba graja odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Toženec je bil začasno odsoten. Sodišče je neutemeljeno uporabilo t.i. fikcijo vročitve, vsled česar mu je bila opuščena vročitev in storjena bistvena kršitev določb postopka, toženec pa je bil prikrajšan za pravico do sodnega varstva, ko mu je bila zaradi nepravilne vročitve kršena pravica do obravnavanja v postopku. Poleg tega je toženec v ugovoru navedel, da listine, na katerih temelji izvršilni predlog, nikoli ni prejel in s tožnikom v spornem obdobju ni poslovno sodeloval, s čemer je zatrjeval negativno dejstvo, torej neobstoj temelja sporne terjatve, kar sodišče v postopku sploh ni ugotavljalo. Po vpogledu pooblaščenca v sodni spis toženec ugotavlja, da je Pogodba o poslovnem sodelovanju v letu 2013 ponarejena, saj je toženec ni podpisal, vsled česar je bila podana kazenska ovadba zoper neznanega storilca. Nenazadnje je predložena kopija pogodbe (A6) drugačna od naknadno predložene kopije (A10), listini se razlikujeta v bistvenem, v podpisu strank, saj je šele druga listina tudi podpisana s strani tožnika. Priglaša stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe s trditvijo, da je sodišče pravilno postopalo, ko je tožencu vročalo na podlagi fikcije vročitve, hkrati pa, da je pritožbena navedba, da naj bi bila pogodba o poslovnem sodelovanju ponarejena, nedovoljena pritožbena novota. Priglaša stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku (pustilo je sklep o izvršbi v veljavi)1. Zaključilo je, da je zahtevek utemeljen, saj toženčeva obveznost izhaja iz med pravdnima strankama sklenjene Pogodbe o poslovnem sodelovanju v letu 2013 z dne 20. 2. 2013 (v nadaljevanju Pogodba), iz katere izhaja, da je toženec dal na razpolago 199 ha površin za pridelavo koruze in je tako jamčil, da bo pridelal skupaj 8.955 ton koruze. Ker ni pridelal dogovorjene količine koruze, temveč le 18,6% predvidene količine, je dolžan tožniku povrniti vse stroške, ki jih je le ta imel z zagotovitvijo repromateriala za pridelavo koruze (specificiranega v predloženem računu - A7).

6. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP), prav tako tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje toženec. Ni utemeljena pritožbena graja o "neutemeljeni uporabi fikcije vročitve", s čimer naj bi bil toženec prikrajšan za pravico do sodnega varstva in s čimer naj bi bila kršena njegova pravica do izjave v postopku. Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženec sprejel sklep o izvršbi2, na podlagi katerega je vložil pravočasen in dovoljen ugovor3, kar pomeni, da je bil toženec o tem, da teče zoper njega postopek, seznanjen. Večino sodnih pisanj v tem postopku do izdaje izpodbijane sodbe toženec ni sprejel osebno (razen enkrat)4, temveč je zanj sodne pošiljke bodisi sprejela njegova žena5, bodisi so mu bile vročene na podlagi t.i. fikcije vročitve. Tudi vabilo na narok (edini v tem postopku) mu je bilo vročeno s fikcijo vročitve, kar je povsem v skladu z določbo 142. člena ZPP v zvezi s 140. členom istega zakona.6

7. Nadaljnje trditve, ki jih toženec izpostavlja prvič v pritožbi, da je Pogodba ponarejena in je ni podpisal, pomenijo pritožbene novote, za katere pa toženec niti ne zatrjuje, da jih ni mogel pravočasno brez svoje krivde izpostaviti v postopku na prvi stopnji. Vse tovrstne trditve so zato nedopustne in kot take v pritožbenem postopku niso upoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP).

8. Je pa utemeljena pritožbena graja o zmotni uporabi materialnega prava, na katero sodišče druge stopnje pazi tudi po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP. Napačna uporaba materialnega prava je podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali če jih ni uporabilo pravilno (341. člen ZPP). Sodišče ugotavlja vsebino pogodbenega pravnega razmerja na podlagi (in v mejah) trditev pogodbenih (pravdnih) strank o vsebini tega razmerja in na podlagi dokazov, ki jih stranki predlagata (7. člen ZPP).7

9. Iz tožnikovih trditev v dopolnjeni tožbi izhaja, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali na področju pridelave koruze na podlagi Pogodbe, s katero se je toženec zavezal tožniku zagotoviti ustrezna zemljišča za pridelavo koruze, tožnik pa se je zavezal zagotoviti repromaterial za pridelavo in zasejati površine ter tožencu omogočiti setev in pridelavo pridelka brez stroškov. S Pogodbo sta se dogovorila, da bo tožnik tožencu za pridelek do 45 ton na hektar plačal toliko, kot bo sam potrošil za ves repromaterial, s katerim bo omogočil setev in pridelavo pridelka, za presežek pa bo tožencu plačal tržno ceno pridelka in mu s tem omogočil zaslužek (3. člen). Na podlagi tega je toženec v skladu s Pogodbo tožniku jamčil, da bo lahko na pridelovalnih površinah, ki so predmet pogodbe (199 hektarov površin na Madžarskem), v primeru, če bo zagotovil potreben material za posev, površine obdelal in pridelek spravil, pridelal skupno najmanj 8.955 ton koruze. Tožnik je svoje pogodbene obveznosti v celoti izpolnil in na lastne stroške zagotovil repromaterial ter sejanje in spravilo pridelka (skupni stroški repromateriala, ki jih sedaj zahteva nazaj, so znašali 104.591,89 EUR), toženec pa ni dosegel niti 20% zajamčenih količin koruze, za katere je jamčil s Pogodbo, zato svoje obveznosti ni izpolnil.

10. Navedena trditvena podlaga po oceni sodišča druge stopnje ob presoji vsebine predložene Pogodbe ne daje podlage za zaključek o neizpolnjeni pogodbeni obveznosti toženca. Obveznost toženca upoštevaje trditveno podlago tožnika temelji na sklenjeni Pogodbi. Pogodba torej predstavlja materialno podlago tožbenemu zahtevku in hkrati edino dokazno listino o obstoju temelja.

11. Vsaka pogodba je predmet razlage. Ob pravilni uporabi materialnega prava je treba vsako pogodbo razumeti tako kot se glasi (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Njena razlaga v smislu temeljnih načel obligacijskega prava in poseganja v sfero dejanskega stanja z ugotavljanjem skupnega namena pogodbenikov (drugi odstavek 82. člena OZ), ni potrebna kadar gre za jasne pogodbene določbe. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so v našem primeru pogodbene določbe jasne in nedvoumne, zato zanje ni potrebno uporabiti razlagalne metode po drugem odstavku 82. člena OZ. Gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

12. Sodišče druge stopnje pritrjuje tožbenim trditvam, da sta pravdni stranki sklenili Pogodbo, s katero se je toženec zavezal, da bo tožniku zagotovil ustrezna zemljišča za pridelavo koruze, plačilo za slednje pa bo prejel le v primeru, če bo pridelek koruzne silaže višji od 45 ton po hektarju, sicer v zameno ne dobi ničesar (šlo je za njegov poslovni riziko), kar evidentno izhaja iz 3. v zvezi z 2. členom Pogodbe.8 Vendar pa iz vsebine pogodbenih določil ne izhaja nadaljnja trditev v tožbi o pogodbeni zavezi toženca v smislu jamčevanja tožniku, da bo na zagotovljenih zemljiščih na površini 199 ha pridelal najmanj 8.955 ton koruze (45 ton po hektarju), sicer bo tožniku dolžan vrniti stroške, ki jih je le-ta imel z zagotovitvijo repromateriala ter sejanjem in spravilom pridelka. Pogodba (ki vsebuje skupno osem členov) nima določb o tovrstni jamčevalni zavezi toženca kot pogodbene stranke, pri čemer se tožnik v svojih tožbenih trditvah na obstoj morebitnih dodatnih, poleg Pogodbe sklenjenih dogovorov ne sklicuje. Izkaže se torej, da iz zatrjevanih dejstev in predloženega dokaza (Pogodbe) tožnika ne izhaja pravna posledica, ki jo tožnik zasleduje. Iz trditvene podlage, niti iz vsebine Pogodbe ne izhaja, da bi bila pogodbena volja pogodbenih strank drugačna od zapisanega, torej da bi bil skupni namen pogodbenikov drugačen kot je to zapisano v sami pogodbi, tožnik pa ne zatrjuje konkretnih okoliščin, ki bi lahko privedle do zaključka o drugačnem skupnem namenu pogodbenikov, torej o drugačni vsebini kot izhaja zgolj iz razlage jasnega besedila pogodbenih določil.

13. V posledici navedenega sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je vsebino Pogodbe, ki naj bi utemeljevala tožbeni zahtevek, zmotno presodilo, izpodbijana sodba pa temelji zgolj na zmotni presoji te dokazne listine, ki istočasno predstavlja materialno podlago zahtevku, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi ter sodbo sodišča prve stopnje spremeniti na podlagi 2. alineje prvega odstavka 358. člena ZPP.

14. Tožnik je dolžan tožencu, ki je s pritožbo v celoti uspel, povrniti vse pritožbene stroške skladno z Odvetniško tarifo9 (sestava pritožbe 1625 točk oziroma 745,88 EUR, materialni stroški 2% oziroma 14,92 EUR in 22% DDV oziroma 152,16 EUR), skupno 912,96 EUR.

-------------------------------
1 Postopek se je začel na podlagi vloženega izvršilnega predloga, ki se je na podlagi obrazloženega ugovora toženca nadaljeval v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
2 Sklep o izvršbi je toženec prav tako sprejel s fikcijo vročitve.
3 Ki ga je sodišče štelo kot obrazloženega in se je v nadaljevanju v tej posledici postopek nadaljeval kot pravdni postopek.
4 Osebno je sprejel pritožbo tožnika z dne 18. 5. 2015 (povratnica pripeta na list. št. 22 spisa).
5 Sprejela je sklep z dne 15. 4. 2015.
6 Tožencu kot fizični osebi osebna vročitev vabila na narok ni bila mogoča, zato mu je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku z obvestilom, kje se pisanje nahaja in rok 15. dni, v katerem bi moral toženec pisanje dvigniti z opozorilom, da se bo po izteku 15-dnevnega roka štela vročitev za opravljeno.
7 N. Plavšak in drugi, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, stran 485.
8 2. člen: Dobavitelj ponudi svoja zemljišča za pridelavo koruzne silaže, odjemalec pa zagotovi repromaterial in zaseje površine. Zato pridelek koruzne silaže v zameno za repromaterial in storitve, do višine 45 ton po hektarju v celoti pripada odjemalcu. Spravilo pridelka bo opravil odjemalec, razen v primeru, da spravila ne bi mogel opraviti v dogovorjenem roku, se poišče najboljši ponudnik, ki bo lahko zagotovil kvalitetno spravilo.3. člen: Glede na dejstva, ki izhajajo iz 2. člena Pogodbe, se pogodbeni stranki strinjata, da bo odjemalec dobavitelju plačal le pridelek koruzne silaže, ki bo po hektarju višji od 45 ton. Razlika v tonah pridelka, ki bo morebiti višja od pričakovanega donosa 45 ton po hektarju, bo obračunana glede na povprečno kakovost surovine in po ceni, ki bo v tistem letu veljala na slovenskem trgu, sicer pa bosta kvaliteto koruzne silaže ugotovila po analizi vzorca, ki ga bosta skupaj odvzela.
9 Uradni list RS, št. 2/2015 z veljavnostjo od 10. 1. 2015.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 140, 142, 337, 337/1
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 82
Datum zadnje spremembe:
12.02.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE1MDEy