<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Izvršilni oddelek

VSM Sklep I Ip 991/2017-2
ECLI:SI:VSMB:2018:I.IP.991.2017.2

Evidenčna številka:VSM00007647
Datum odločbe:10.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Janica Gajšek Rojs (preds.), mag. Karolina Peserl (poroč.), Boris Podgornik
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:nezakonita javna dražba - ničnost izvršilnega naslova - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku

Jedro

Po šestem odstavku 9. člena ZIZ pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. ZIZ izjeme za pritožbo zoper sklep o odločitvi o ugovoru in zoper odločitev o odlogu izvršbe ne predpisuje. Ker je nesuspenzivnost pritožbe in ugovora zakonsko predpisana, postopanje sodišča, ki je nadaljevalo s postopkom, ne predstavlja poseganja v pravice dolžnikov.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik L.I. d.o.o. krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nepremičnini z ID znakom 606 445/11 in 606 459/1, last dolžnikov vsakega do 1/2 celote, izročilo kupki T.H. (I. točka izreka). Sklenilo je tudi, da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi v zemljiški knjigi pri navedenih nepremičninah vpiše lastninska pravica na ime kupke in izbrišejo zastavne pravice upnikov vpisane na podlagi notarskih zapisov in sklepov o izvršbi (II. točka izreka). Hkrati je dolžnikoma naložilo, da se v 90 dneh po pravnomočnosti sklepa o izročitvi izselita iz stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. 459/1 k.o. 606 Ranca ter jo prosto oseb in stvari izročita kupki (III. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se dolžnika pravočasno pritožujeta. V pritožbi, ki sta jo vložila dolžnika sama dne 27. 10. 2017, sodišču očitata ravnanje v nasprotju z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju ZPPDFT-1), ker od kupca in dražiteljev ni zahtevalo potrdila o izvoru denarja oziroma o tem obvestilo pristojne organe. Zaradi opustitve tega ravnanja, niso obstajali zakoniti pogoji za dražbo. Navajata, da sta pripravljena plačati svoj dolg in sta upnikom poslala predlog. Ko sta pridobila investitorja, sta predlog poslala sodišču, ki ga ni upoštevalo. Če bi upniki sodelovali na dražbi in bi postopek bil kontradiktoren, bi se lahko ugotovilo, da so vsi za to, da se zadeve rešijo brez dražbe. V celotnem postopku sta se dolžnika trudila, da bi poplačala svoj dolg in nista imela namena, da bi upnike ogoljufala. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. V pritožbi, ki jo je vložil dolžnik po pooblaščencu dne 2. 11. 2017, dolžnik uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Uveljavlja ničnost sklepa o izvršbi in povzema navedbe v ugovoru po poteku roka in pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora z dne 16. 10. 2017. Meni, da se neprerekane trditve, podane v ugovoru, morajo šteti za priznane, posledično bi sodišče moralo šteti, da je izvršilni naslov zaradi ničnosti neveljaven. Prav tako je bil posledično nezakonito razpisan dražbeni narok. Za dražbeni narok niso bili podani zakonski pogoji, saj je slednji razpisan na podlagi ničnega izvršilnega naslova. Izdaja sklepa o izročitvi je tudi preuranjena, saj je bila zoper sklep o ugovoru in predlogu za odlog za izvršbe vložena pritožba in ta v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bil pravnomočen. S takim ravnanjem sodišče bistveno in nedopustno posega v dolžnikovo pravico do sodnega varstva kot temeljno pravico postopka, zagotovljenega že z Ustavo. Pravno varstvo nima nobenega smisla, če pritožba nima odložilnega učinka, čeprav je na slednje vezana pravica do nedotakljivosti stanovanja. Kot sta dolžnika navajala, sta se z upniki dogovarjala o plačilu, česar ti niso prerekali in sklepanje o tem, da dogovori niso bili uspešni, je preuranjeno. Očita še, da v postopku tudi ni bilo ustrezno ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, saj dolžnikoma niso bile posredovane informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne v nov postopek.

4. Upnik L.I. d.o.o. prereka navedbe v pritožbah in predlaga, da se pritožbi zavrneta.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Po prvem odstavku 192. člena ZIZ sodišče izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine. Razlogi, s katerimi lahko stranke izpodbijajo sklep o izročitvi so tako kršitve predpisov o dražbi, to je določb od 181. do 189. člena ZIZ in same izdaje sklepa o domiku, kot tudi razlogi, ki se nanašajo na plačilo kupnine.

7. Dolžnika v pritožbi z dne 27. 10. 2017 uveljavljata nezakonitost dražbe, ker sodišče od dražiteljev in kupca ni zahtevalo potrdila o izvoru denarja. Kot že zgoraj navedeno, so pogoji za izvedbo javne dražbe, določeni v 181. do 189. členu ZIZ. Med njimi ni navedena obveznost sodišča, da postopa po določbah ZPPDFT-1. Na zakonitost dražbe neizpolnitev morebitne obveznosti po ZPPDFT-1 tako nima nobenega vpliva.

8. Dolžnika neutemeljeno uveljavljata preuranjenost sklepa o izročitvi, ker med strankami potekajo dogovori o poplačilu dolga. Skladno z 72. členom ZIZ sodišče odloži izvršbo le na predlog upnika, v kolikor s tem soglašajo preostali upniki in dolžnik, in ne zgolj na podlagi navajanj, da potekajo dogovori. Upniki predloga niso vložili. Izvršbo je sicer mogoče odložiti tudi na predlog dolžnika, vendar ob izkazanih predpostavkah iz drugega odstavka 71. člena ZIZ. Dolžnik mora izkazati, da so dejansko v teku resni in konkretni dogovori z upniki za izvensodno rešitev zadeve. Dolžnik tega trditvenega in dokaznega bremena ni zmogel, saj je sodišče njegov predlog za odlog izvršbe s sklepom z dne 16. 10. 2017, izdanim pred opravo dražbe, zavrnilo, sodišče druge stopnje pa ga je s sklepom I Ip 991-1 z dne 10. 1. 2018 potrdilo.

9. V pritožbi z dne 2. 11. 2017 dolžnik uveljavlja ničnost izvršilnega naslova in v posledici tudi ničnost sklepa o izvršbi in dražbe. Sklicuje se na navedbe iz ugovora po izteku roka.

10. Navedbe o ničnosti izvršilnega naslova so odločilna dejstva v postopku presoje zakonitosti in pravilnosti odločitve o ugovoru po izteku roka in ne odločitve o izročitvi nepremičnine. Kot že pojasnjeno zgoraj, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izročitve nepremičnine relevantne okoliščine izvedbe dražbe in predpostavke za izdajo sklepa o domiku in sklepa o izročitvi. Sodišče prve stopnje je trditve o ničnosti izvršilnega naslova presodilo pred opravo dražbe in ugovor zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je tako odločitev potrdilo, potem ko je presodilo tudi pritožbene očitke o kršitvah procesnih določb o vročanju (57. člen ZIZ) in posledicah neprerekanja ugovornih trditev (sklep I Ip 991/2017-1 z dne 10. 1. 2018). Drži, da je šele s slednjo odločitvijo postal sklep o ugovoru in odlogu izvršbe pravnomočen. Vendar je pritožbeni očitek o preuranjenosti dražbe kljub temu neutemeljen. Po šestem odstavku 9. člena ZIZ namreč pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. ZIZ izjeme za pritožbo zoper sklep o odločitvi o ugovoru in zoper odločitev o odlogu izvršbe ne predpisuje. Ker je nesuspenzivnost pritožbe in ugovora zakonsko predpisana, postopanje sodišča, ki je nadaljevalo s postopkom, ne predstavlja poseganja v pravice dolžnikov.

11. Skladno z drugim odstavkom 181. člena ZIZ sodišče opravi prodajo nepremičnine po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Ker sta bila oba sklepa v obravnavani zadevi ob opravi prodaje nepremičnine pravnomočna, je sodišče izvedlo dražbo zakonito in glede na pravočasno plačilo kupnine tudi utemeljeno izdalo sklep o izročitvi.

12. Neuspešno se dolžnik opira odločitvi s trditvami, da sta se dolžnika z upniki dogovarjala o poplačilu, česar upniki tudi niso prerekali, zato je sklepanje sodišča, da dogovori niso bili uspešni, preuranjeno. Kot že obrazloženo pod točko 8 obrazložitve tega sklepa, bi sodišče v tem primeru lahko odložilo izvršbo le, če bi upnik ob soglasju vseh ostalih upnikov in dolžnikov predlagal odlog izvršbe.

13. Pritožbeni očitek o neustrezno ugotovljenem dejanskem stanju, saj dolžnikoma niso bile posredovane informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev, ni razumljivo, zato sodišče druge stopnje nanj ne more odgovoriti.

14. Pritožbi sta iz navedenih razlogov neutemeljeni. Sodišču ju je kot taki zavrnilo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

15. Navedbe upnika L.I. d.o.o. v odgovoru na pritožbi k presoji pritožb, v katerih dolžnika ne izpodbijata razlogov, s katerimi sodišče utemeljuje odločitev, temveč zgolj pavšalno zatrjujeta nezakonitost dražbe, niso pripomogle. Stroški vloge upnika za postopek zato niso bili potrebni in jih krije upnik sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

16. O pritožbenih stroških dolžnikov ni bila sprejeta odločitev, ker jih nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 9, 9/6, 181, 181/2,
Datum zadnje spremembe:
12.02.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE1MDEw