<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep II Cp 2008/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.2008.2017

Evidenčna številka:VSL00005692
Datum odločbe:29.11.2017
Senat, sodnik posameznik:Brigita Markovič (preds.), Blanka Javorac Završek (poroč.), Katarina Parazajda
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:delitev skupnega premoženja - deleži zakoncev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - prekinitev postopka - napotitev za pravdo - posebno premoženje zakonca - zemljiškoknjižno stanje - stranka, katere pravica je manj verjetna - napotitveni sklep

Jedro

S tem, ko je nasprotni udeleženec potrdil navedbe predlagateljice o tem, da sta tekom trajanja zakonske zveze ustvarila skupno premoženje (tudi obravnavane nepremičnine) se je vzpostavila zakonska domneva o enakih deležih na njem (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). Ne glede na to, da je na nepremičninah kot izključni lastnik napisan le nasprotni udeleženec, zakonska domneva še vedno velja. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da se na pravdo napoti tisti, ki zatrjuje višji delež od zakonske domneve iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek (I. točka izreka) in nasprotnega udeleženca napotilo na vložitev tožbe zaradi ugotovitev velikosti deleža na skupnem premoženju na nepremičninah navedenih v II. točki izreka izpodbijanega sklepa.

2. Zoper II. in III. točko izreka prvostopenjskega sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je sodišče spregledalo, da je ves čas postopka trdil, da sporne nepremičnine ne sodijo v skupno premoženje, ampak so njegova izključna last. Nasprotni udeleženec je res priznal, da sta skupaj s predlagateljico ustvarila določeno skupno premoženje in izpostavil, da na tem premoženju delež predlagateljice ni enak deležu nasprotnega udeleženca in ni 1/2, vendar je za nepremičnine, ki so predmet delitve, jasno povedal, da predstavljajo njegovo posebno premoženje. Ker je nasprotni udeleženec laik, točno takega termina ni uporabil, ampak je zapisal, da je dejanski lastnik vseh navedenih nepremičnin, o katerih piše predlagateljica, v II. točki. Iz predloga predlagateljice izhaja, da je nasprotni udeleženec pri obravnavanih nepremičninah vpisan kot izključni lastnik teh nepremičnin do celote, zato je to dejstvo med udeležencema nesporno. Sodišče na pravdo napoti stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. V primerih, ko je nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, že vpisana v zemljiško knjigo na enega zakonca, je treba napotiti na pravdo tistega zakonca, ki ni vpisan v zemljiško knjigo (VSK sklep I Cp 1093/2002 in VSK sklep I Cp 1032/2004 ter ostali).

3. Predlagateljica je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek (I. točka izreka, ki je pritožnik ne izpodbija) in nasprotnega udeleženca napotilo, naj v 30. dneh vloži tožbo zaradi ugotovitve velikosti deleža na skupnem premoženju navedenem v II. točki izreka izpodbijanega sklepa in dokaže, da je delež njegovih vlaganj v nepremičnine po obsegu večji od deleža predlagateljice. Sodišče je štelo, da med strankama obstaja spor glede višine deleža na skupnem premoženju na spornih nepremičninah in na pravdo napotilo nasprotnega udeleženca, ki zatrjuje višji delež od zakonske domneve iz prvega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

6. Nasprotni udeleženec v pritožbi (kot tudi že med postopkom na prvi stopnji) zatrjuje, da predstavljajo nepremičnine, ki so predmet postopka delitve, njegovo posebno premoženje. Med pravdnima strankama ni sporno, da je nasprotni udeleženec v zemljiški knjigi vpisan kot izključni lastnik obravnavanih nepremičnin do celote. Navaja, da bi moralo sodišče na pravdo napotiti predlagateljico, saj je zaradi vpisa nepremičnin na njegovo ime pravica predlagateljice manj verjetna. Ponuja tudi dve odločbi Višjega sodišča v Kopru, ki po njegovi oceni njegove navedbe potrjujeta. Pritožbene navedbe niso utemeljene.

7. Iz predloga predlagateljice izhaja, da sta z nasprotnim udeležencem v času trajanja zakonske zveze pridobila skupno nepremično premoženje, na katerem sta deleža obeh zakoncev enaka (do 1/2 za vsakega). Nepremičnine so vpisane izključno kot lastništvo nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog potrdil navedbe predlagateljice, da je bilo tekom trajanja zakonske zveze ustvarjeno skupno premoženje, zanikal pa je, da bi bil delež predlagateljice enak eni polovici.1 V nadaljevanju odgovora je navedel, da je dejanski lastnik nepremičnin, da jih je kupil sam s krediti, ki jih tudi odplačuje, ter da je v nepremičnine vlagal, predlagateljica pa v zvezi z nepremičninami ni prevzela nobene finančne zaveze, zanje ni skrbela in vanje ni vlagala.

8. S tem, ko je nasprotni udeleženec potrdil navedbe predlagateljice o tem, da sta tekom trajanja zakonske zveze ustvarila skupno premoženje (tudi obravnavane nepremičnine) se je vzpostavila zakonska domneva o enakih deležih na njem (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). Ne glede na to, da je na nepremičninah kot izključni lastnik napisan le nasprotni udeleženec, zakonska domneva še vedno velja. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da se na pravdo napoti tisti, ki zatrjuje višji delež od zakonske domneve iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR.

9. Judikata, na katera se sklicuje nasprotni udeleženec v pritožbi za obravnavan primer nista uporabna. V zadevi VSK I Cp 1093/2002 je sodišče zaradi ugotavljanja obsega spornega skupnega premoženja na pravdo napotilo predlagateljico, ker je bila nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, že vpisana v zemljiško knjigo na nasprotnega udeleženca, ta pa je razpolagal s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na tem stanovanju. V zadevi z opravilno številko VSK I Cp 1032/2004 pa je šlo za napotitev na pravdo zaradi ugotavljanja izključne lastninske pravice. V obravnavanem primeru je bilo skupno premoženje (ki zajema tudi nepremičnine) ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze z vlaganji, nasprotni udeleženec pa ni zatrjeval, da je vlagal svoje posebno premoženje.

10. V postopku delitve skupnega premoženja je treba res najprej razčistiti obseg skupnega premoženja in ugotoviti, za katero premoženje ni sporno, da je skupno, nato pa v zvezi s spornim skupnim premoženjem, o katerem se bo odločalo na pravdo napotiti tistega od zakoncev, katerega pravico sodišče šteje za manj verjetno. Ob ugotovitvi, da je bilo skupno premoženje zakoncev ustvarjeno tekom zakonske zveze, je pravica nasprotnega udeleženca manj verjetna od pravice predlagateljice, zato je odločitev sodišča, da na pravdo napoti nasprotnega udeleženca pravilna. Nasprotni udeleženec na vsebino napotitvenega sklepa ni vezan in v pravdi lahko vtožuje tudi delež na nepremičninah v celoti.

11. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
1 Nasprotni udeleženec je v drugem odstavku odgovora izrecno navedel, da držijo navedbe predlagateljice v I. točki predloga v prvih štirih odstavkih, v katerih je predlagateljica navedla, da sta zakonca v času trajanja zakonske zveze pridobila skupno nepremično premoženje, da sta deleža na njem enaka, za vsakega do ene polovice od celote in da je premoženje vpisano kot lastništvo nasprotnega udeleženca.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 59, 59/1
Datum zadnje spremembe:
12.02.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE1MDA2