<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Izvršilni oddelek

VSM Sklep I Ip 991/2017-1
ECLI:SI:VSMB:2018:I.IP.991.2017.1

Evidenčna številka:VSM00007646
Datum odločbe:10.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Janica Gajšek Rojs (preds.), mag. Karolina Peserl (poroč.), Boris Podgornik
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:hipotekarna kreditna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - vračilo dolga v tuji valuti - valutno tveganje - menjalni tečaj - ugotavljanje ničnost notarskega zapisa v izvršilnem postopku

Jedro

Utemeljeno sodišče prve stopnje tudi ni sledilo ugovornim zatrjevanjem o nezmožnosti ocene valutnih tveganj. Menjalno razmerje med EUR in tolarjem (239,640 slovenskega tolarja za 1 EUR) je bilo določeno že z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006, kot tudi odločitev o vstopu Slovenije v območje enotne valute (evra), torej pred sklenitvijo predmetne posojilne pogodbe v notarskem zapisu dne 18. 8. 2006. Ker sta bili bistveni okoliščini, to je uvedba evra in menjalni tečaj, na katerih dolžnik utemeljuje tveganje, ob sklenitvi pogodbe znani, so bile pogodbene obveznosti določne in jasne. Stranke so v XIV. členu notarskega zapisa sklenile tudi izrecni sporazum glede uvedbe evra. Iz tega pogodbenega določila je ugotoviti, da so stranke že predvidele spremembo valute in se glede tega tudi uredile razmerje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik L.I. d.o.o. krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor po izteku roka in njegov predlog za odlog izvršbe.

2. V pravočasni pritožbi, vloženi po pooblaščencu, se dolžnik sklicuje na navedbe iz ugovora po izteku roka z dne 12. 10. 2016. Nadalje kot bistveno izpostavi, da upnik ni odgovoril na ugovor, v katerem dolžnik ugovarja ničnost sporazuma in s tem tekoče izvršbe. Skladno z 58. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) se v tem primeru šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Slednje bi moralo sodišče upoštevati in ugovoru ugoditi. Očita, da sodišče nerazumljivo šteje, da se učinek ugovora zoper terjatev upnika L.I. d.o.o. (drugi upnik) ne razteza na ostale upnike. Terjatev drugega upnika znaša 239.960,35 EUR, medtem ko je bila nepremičnina prodana za 90.500,00 EUR. Ker je hipoteka drugega upnika vpisana že 21. 8. 2006, ta razumljivo izključuje vse kasnejše terjatve in se učinek razveljavljene prvenstvene terjatve razteza na vse kasnejše upnike. Ugovor bi zato moral biti upoštevan v celoti. Enako kot v ugovoru, se v pritožbi sklicuje na novejšo sodno prakso t.j. sodbo sodišča EU v zadevi C-186/16 R.P.A. in drugi, skladno s katero morajo posojilodajalci posredovati posojilojemalcem informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Posojilo bi tako moralo biti vrnjeno v enaki valuti, kot je bilo dano. Trdi, da je sporazum in notarski zapis ničen in neveljaven, ker nasprotuje prisilnim predpisom (86. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) in moralnim načelom. Zastavitelja sta se zavezala vrniti posojilo v tuji valuti kljub prepovedi in ob tem, da nista mogla oceniti valutnih tveganj ob spremembi SIT v EUR, kaj šele sprejeti valutno tveganje za 12% letne devizne obresti, ki se razlikujejo od vpisane obrestne mere v sporazumu EURIBOR za enomesečne depozite. Opozarja na direktivo 93/13/EGS, skladno s katero bi morala biti sklenjena pogodba o deviznem kreditu in na njeni podlagi sklenjen sporazum SV 1067/06. Poudari, da je bila pogodba sklenjena 17. 8. 2006 in takrat se o konverziji še ni vedelo, saj je Zakon o uvedbi evra (ZUE) bil sprejet 26. 10. 2016. Pogodba o kreditu in sporazum bi morala vsebovati vse informacije za oceno potencialne nevarnosti tako teka deviznih obresti, kot morebitne konverzije. Tako pa je v sporazumu določena letna obrestna mera deviznih obresti 12% ob istočasni določitvi obresti v višini EURIBOR za enomesečne depozite. Dolžnik meni, da sodišče o njegovih ugovornih navedbah ni navedlo razlogov, upnik pa jih ni prerekal, zato bi jih sodišče moralo upoštevati kot resnične in pravno upoštevne. Zaradi uveljavljene in procesno neprerekane ničnosti terjatve bi sodišče odlogu lahko in moralo ugoditi. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Drugi upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik je v ugovoru po izteku roka uveljavljal protispisnost in ničnost notarskega zapisa SV 1067/06 z dne 18. 8. 2006 in v njem sklenjene pogodbe o deviznem kreditu ter sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z vknjižbo hipoteke na nepremičninah v lasti zastaviteljev, sedaj dolžnikov, na podlagi katerega je sodišče s sklepom o izvršbi I 1254/2013 z dne 27. 2. 2014 dovolilo izvršbo.

6. Pritrditi je prvostopenjskemu sodišču, da je ugovorni in pritožbeni očitek, da se odločitev o ugovoru razteza tudi na druge upnike, nerazumljiv. Pristop zadev (171. člen ZIZ) ima sicer za posledico procesno skupnost upnikov. Zaradi enotnega postopka nepremičninske izvršbe procesna dejanja enega upnika, ki se nanašajo na predpisana kontinuirana izvršilna dejanja oprave izvršbe, sicer učinkujejo na pravni položaj drugega upnika (npr. predlog za razpis druge dražbe), nikakor pa dejanja dolžnika, s katerimi ugovarja obstoju terjatve in razmerju, v katerem je ta nastala, nimajo vpliva na pravni položaj upnikov v ostalih izvršilnih zadevah. Vsaka izvršilna zadeva je samostojna. V vsaki posamezni zadevi je bila dovoljena izvršba na različni podlagi. Odločitev o pravni podlagi v zadevi In 1254/2013 tako učinkuje zgolj znotraj razmerja upnika in dolžnikov v tej zadevi. V kolikor dolžnik z navedbami o raztezanju odločitve cilja na uspešnost ali neuspešnost poplačila ostalih upnikov, je dolžniku pojasniti, da je izključno upnikova odločitev (načelo dispozitivnosti), ali bo glede na posamezne okoliščine zoper dolžnika predlagal izvršilni postopek in na katera sredstva izvršbe ter sprejel riziko poplačilo glede na vrstni red vpisane zastavne pravice.

7. Kot pravilno uveljavlja pritožba, je izvršilno sodišče dolžno po uradni dolžnosti paziti na ničnost notarskega zapisa. Po drugem odstavku 55. člena ZIZ je dolžno sodišče tudi ves čas postopka paziti, ali je podan izvršilni naslov. Po 2. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršljiv notarski zapis izvršilni naslov. Notarski zapis je neposredno izvršljiv le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen Zakona o notariatu - v nadaljevanju ZN). Ta ni dovoljena, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in 3. ter 1053. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)). Če lahko izvršilno sodišče ugotovi ničnost že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, mora tako očitno ničnost upoštevati po uradni dolžnosti, saj v tem obsegu ni podan izvršilni naslov.

8. Vprašanje ničnosti izvršilnega naslova in posledično obstoj izvršilnega naslova je vprašanje materialnega prava. Domneva iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, to je upoštevanje resničnosti dolžnikovih navedb, pa se nanaša le na dejanske trditve v ugovoru, ne pa tudi na uporabo materialnega prava in pravna vprašanja, za kar gre v konkretnem primeru. Iz tega razloga sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb (57. člen ZIZ), ko ugovora ni vročalo upniku in v posledici česar le ta nanj ni mogel odgovoriti.

9. Neutemeljeno se dolžnik sklicuje na novejšo sodno prakso, to je sodbo sodišča EU v zadevi C-186/16. Kot je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, dolžnik spregleda, da se odločitev nanaša na potrošniško pogodbo, to je pogodbo, s katero dajalec kredita da kredit potrošniku.1 V obravnavani zadevi ne gre za takšno pogodbo, saj je kreditojemalec (dolžnik) pravna oseba in ne potrošnik. Drži, da je bila sklenjena pogodba v tuji valuti, vendar trditve dolžnika, da sta se zastavitelja zavezala vrniti posojilo v tuji valuti, ne drži v celoti. V II. členu notarskega zapisa (str. 4) se je uporabnik kredita zavezal le tega vrniti v EUR ali v tolarski protivrednosti deviznega zneska obveznosti. Glede na ukinitev tolarja, kot plačilnega sredstva s 1. 1. 2007, pa je bila vrnitev v tolarjih, za kar se zavzema pritožba, nemogoča.

10. Utemeljeno sodišče prve stopnje tudi ni sledilo ugovornim zatrjevanjem o nezmožnosti ocene valutnih tveganj. Menjalno razmerje med EUR in tolarjem (239,640 slovenskega tolarja za 1 EUR) je bilo določeno že z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006, kot tudi odločitev o vstopu Slovenije v območje enotne valute (evra), torej pred sklenitvijo predmetne posojilne pogodbe v notarskem zapisu dne 18. 8. 2006. Ker sta bili bistveni okoliščini, to je uvedba evra in menjalni tečaj, na katerih dolžnik utemeljuje tveganje, ob sklenitvi pogodbe znani, so bile pogodbene obveznosti določne in jasne. Stranke so v XIV. členu notarskega zapisa sklenile tudi izrecni sporazum glede uvedbe evra.2 Iz tega pogodbenega določila je ugotoviti, da so stranke že predvidele spremembo valute in se glede tega tudi uredile razmerje. Na podlagi navedenega je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da notarski zapis ni neveljaven ali ničen ter dolžnikov ugovor zavrnilo. V obrazložitvi sklepa so jasni in določni razlogi, zakaj sodišče ni sledilo ugovornim zatrjevanjem o ničnosti notarskega zapisa. Ti razlogi strankam, kot sodišču omogočajo preizkus odločitve. Smiselne pritožbene očitke o odsotnosti razlogov za odločitev je zato zavrniti.

11. Dolžnik izpodbija odločitev o odlogu, ker meni, da utemeljeno uveljavlja ničnost terjatve.

12. Drži, da sodišče odloži izvršbo, če dolžnik izkaže obstoj enega izmed primerov iz 1. do 10. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. V konkretnem primeru je dolžnik v ugovoru uveljavljal ničnost terjatve, kar predstavlja primer iz 6. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. Poleg objektivne predpostavke pa zakon nalaga dolžniku, da hkrati za verjetno izkaže še subjektivno predpostavko, to je da bi mu s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, in da je ta večja od tiste, ki bi nastala upniku z odlogom. Kot je že sodišče prve stopnje pojasnilo, je izguba stanovanja, kar je dolžnik uveljavljal v predlogu, pričakovana posledica izvršbe na nepremičnino. V konkretnem primeru je dolžnik nanjo pristal že ob sklenitvi posojilne pogodbe v notarskem zapisu. V njem je soglašal z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa in izvršbo na predmetne nepremičnine ter izpraznitvijo in izročitvijo zaradi poplačila zapadle terjatve. Ker škoda, ki jo zatrjuje dolžnik, ni škoda, varovana z zakonskim določilom prvega odstavka 71. člena ZIZ, je predlog dolžnika za odlog izvršbe sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.

13. Iz navedenih razlogov pritožba dolžnika ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal procesnih kršitev in nepravilne uporabe materialnega prava, na kar vse pazi sodišče po uradni dolžnosti.

14. O pritožbenih stroških dolžnika ni bila sprejeta odločitev, ker jih ta ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Drugi upnik v odgovoru na pritožbo zgolj pritrjuje prvostopenjskim razlogom. Stroški nastali z odgovorom za pritožbo so bili tako za postopek presoje pritožbe nepotrebni in jih krije drugi upnik sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Potrošnik je fizična oseba, ki v poslih po Zakonu o potrošniških kreditih deluje za namen izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti.
2 "Pogodbeni stranki se sporazumeta, da uvedba evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji, ne vpliva na veljavnost te pogodbe in tudi ne na pravice in obveznosti strank po tej pogodbi. Pogodbeni stranki se nadalje dogovorita, da se na dan, ki ga za preračun iz tolarjev v evro določijo prisilni predpisi, vsi zneski izraženi v tolarjih v tej pogodbi in medsebojne terjatve in obveznosti, ki se glasijo na tolarje ali tolarsko protivrednost, samodejno spremenijo v evro ali protivrednost v evrih, po tečaju in na način določen s prisilnimi predpisi. Na dan uvedbe evre se vsi izrazi, ki vsebujejo navedbo tolarjev, spremenijo tako, da se sklicujejo na evro. Uvedba evra v ničemer ne spreminja medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank oziroma ostalih določil te pogodbe (vključno z določili, ki se nanašajo na višino obrestne mere), razen sprememb, ki so izrecno zgoraj navedene."


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 17/2, 17/2-2, 55/2
Zakon o notariatu (1994) - ZN - člen 4
Datum zadnje spremembe:
12.02.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE1MDAx