<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba II Cp 2634/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.2634.2017

Evidenčna številka:VSL00005328
Datum odločbe:17.11.2017
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Primožič (preds.), Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Tanja Kumer
Področje:MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:mediji - objava popravka - pravica do popravka - pravica do izjave - novinarsko poročanje - interes javnosti

Jedro

Neutemeljeno je oporekanje pravilnosti stališču, da za obstoj pravice do popravka ni pomembno, ali je vsebina spornega obvestila z novinarskega vidika nekorektna ali neresnična. Stališče sodbe temelji na utrjenih stališčih sodne prakse o vsebini pravice do popravka, ki ni v ugotavljanju resničnosti navedb bodisi v obvestilu bodisi v popravku v smislu njihove skladnosti z dejanskim, ampak v zagotovitvi izjave tistega, ki je s sporno objavo prizadet. O resničnosti naj potem sodijo bralci oziroma poslušalci.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem je toženec, ki je odgovorni urednik spletnega medijskega portala ... dolžan v roku 48 ur na spletni strani .../Ekskluzivno objaviti besedilo popravka oziroma prikaz nasprotnih dejstev tožnikov na prispevek z naslovom "Imperij I. R. vrača udarec - trije vodilni družbe ... zaradi krivega pričanja sodišču v postopku prisilne poravnave v kazenski preiskavi", objavljen 6. 7. 2017 na spletnem portalu ...

2. Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodba nima razlogov oziroma nima razlogov o odločilnih dejstvih. Podano je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi listinami. Zaradi teh pomanjkljivosti sodbe ni mogoče preizkusiti. Podani sta kršitvi iz 14. in iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker sodišče tožencu ni dovolilo dodatnega roka za izjasnitev o navedbah tožnikov v vlogi, predloženi na prvem naroku, je bil prikrajšan za podajo ustreznih in natančnih navedb, ki bi bile lahko nasprotne navedbam tožnikov in bi lahko vplivale na izid postopka. Take navedbe bi lahko podal, če bi imel dovolj časa in ne le pet minut na samem naroku. Podana je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Z zavrnitvijo vseh predlaganih dokazov je sodišče ravnalo nezakonito. Izvedba dokaza z zaslišanjem toženca bi bistveno pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja in posledično k pravilni in zakoniti odločitvi.

V sodbi ni navedeno, kateri interes oziroma katera pravica tožnikov je bila kršena. Upoštevaje odločbo US RS U-I-95/09, Up-410/09 z dne 21. 10. 2010 je pravica do popravka primarno namenjena varstvu interesov prizadete osebe. Prizadetost mora biti konkretna, pravica ali korist, ki sta prizadeti, pa pravno varovani. Za zaključek, ali je interes prizadet, pa je nujno presoditi, ali so informacije, podane v obvestilu, resnične. Posameznik nima vesoljne pravice zahtevati popravka vsakega obvestila, ki mu morebiti ni všeč, sploh če je vsebina v celoti pravilna in resnična.

Zadevnega popravka ji ne bi bilo treba objaviti, ker je vsebina članka v celoti resnična in pravilna. Vseeno ga je objavila v obliki mnenja oziroma komentarja. Zaradi tega ne more biti kaznovan. S tem je bil namen določbe, ki ureja pravico do popravka, dosežen. Sodišča premalokrat odločajo na podlagi teleološke razlage predpisov in se strogo držijo jezikovne razlage. Na mestu je vprašanje, kakšen učinek bi imel ponovno objavljen popravek po več kot treh mesecih od objave prvotnega članka. Stališče sodišča, da ni pomembno, ali je vsebina obvestila z novinarskega vidika nekorektna ali neresnična, je nesmiselno in omejuje pravico medijev, da svobodno poročajo. Tako stališče bi pomenilo, da bi vsak posameznik za vsako obvestilo, četudi resnično, ampak zanj negativno, lahko zahteval popravek. Ko gre za resnične informacije, bi moral interes javnosti po informiranosti prevladati nad interesi posameznika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Očitki o bistvenih kršitvah določb postopka, ki jih je pritožnik podal le splošno in ne da bi obrazloženo vzpostavil vez z izpodbijano sodbo, ne morejo utemeljevati zaključka o njihovem obstoju. To velja tako za uveljavljeni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP kot za zatrjevano kršitev pravice do izvedbe dokazov.

5. Neutemeljen je očitek o kršitvi pravice do izjave. Iz narave pravice, katere varstvo uveljavljajo tožniki v tem postopku, izhaja, da je treba o zadevi odločiti hitro. Temu služijo številne zakonske določbe, ki določajo tako roke za vložitev zahteve za objavo popravka kot tudi za opravo posameznih procesnih dejanj strank in sodišča (26. do 41. člen Zakona o medijih - v nadaljevanju ZMed). Iz navedb pravdnih strank, podanih pred narokom za glavno obravnavo, so bila razvidna vsa sporna vprašanja, ki so bila odprta v tej pravdi. Tožencu je bila sedemnajst dni pred narokom za glavno obravnavo vročena vloga, v kateri so se tožniki obrazloženo izrekli o njegovih ugovorih, s katerimi je utemeljeval zavrnitev zahtevane objave. V poldrugo stran dolgi vlogi, ki so jo tožniki predložili na naroku, so le dodatno pojasnili svoje stališče o mestu objave in dolžini zahtevanega popravka. Pravdni stranki sta torej že pred narokom za glavno obravnavo izmenjali stališča o vseh spornih vprašanjih. Tožencu je bil na obravnavi dan zadosten čas, da je vlogo prebral. Dana mu je bila tudi možnost, da se o njej izreče. Ob opisanih okoliščinah je neutemeljeno pritožbeno stališče, da je sodišče z zavrnitvijo predloga za pisno podajo odgovora v določenem roku neustrezno uravnotežilo pravico tožnikov do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in toženčevo pravico do izjave.

6. Neutemeljeni so med seboj prepletajoči se pritožbeni očitki, da se sodba ni konkretno izrekla o tem, kateri interesi tožnikov so bili s sporno objavo prizadeti, da bi se morala izreči o resničnosti sporne objave in da je bilo pravici tožnikov zadoščeno z objavo predlaganega popravka na drugem mestu spletnega portala.

7. Sodišče je ugotovilo vsa dejstva, ki utemeljujejo izrek o materialnopravni utemeljenosti zahtevka. Tako je ugotovilo, da so v spornem prispevku navedena številna negativna dejstva o tožnikih (med drugim trditev o petmilijonskem dolgu prve tožnice nekdanjemu direktorju in trditve o vloženih kazenskih ovadbah zaradi krivega pričanja na sodišču zoper ostale tožnike), ki prizadevajo njihove interese. Ker toženec trditvam o prizadetosti njihovih interesov s tega vidika niti ni ugovarjal, je navedena ugotovitev zadostovala. Sicer pa je z njo dovolj izrecno zavzeto stališče, da je bil prizadet interes tožnikov po ohranitvi ugleda oziroma dobrega imena.

8. Neutemeljeno je tudi oporekanje pravilnosti stališču, da za obstoj pravice do popravka ni pomembno, ali je vsebina spornega obvestila z novinarskega vidika nekorektna ali neresnična. Stališče sodbe temelji na utrjenih stališčih sodne prakse o vsebini pravice do popravka, ki ni v ugotavljanju resničnosti navedb bodisi v obvestilu bodisi v popravku v smislu njihove skladnosti z dejanskim, ampak v zagotovitvi izjave tistega, ki je s sporno objavo prizadet. O resničnosti naj potem sodijo bralci oziroma poslušalci.1

9. V strokovni javnosti se odvija razprava o pravilnosti navedenega stališča in o morebitni pomanjkljivosti zakona, ker dolžnosti objave popravka ne omejuje na neresnične navedbe v obvestilu.2 Zdi se, da se pritožbeni argumenti skladajo z argumenti tistih, ki v tej razpravi zagovarjajo stališče, da je za utemeljenost zahtevka za objavo popravka odločilna tudi resničnost obvestila, na katero se popravek nanaša.

10. Stališča sodne prakse se oblikujejo in razvijajo ob temeljnem izhodišču, da je zakonske določbe v posamičnih primerih treba razlagati tako, da bo doseženo ustrezno z Ustavo skladno ravnotežje med pravico medijev do svobodnega poročanja ter javnosti do informiranosti na eni strani in pravico do popravka na drugi strani. Prostor za razlago dajejo tako zakonske določbe, ki opredeljujejo pojem popravka in ki dajejo pravico le tistemu, ki je z objavo prizadet v svojih pravicah ali interesih (26. člen ZMed3) kot tudi določbe o odklonitvenih razlogih (31. člen ZMed4). Obravnavani primer ne vzbuja dvoma o pravilnem uravnoteženju pravice medijev do svobodnega poročanja in pravice do popravka. Ne gre za primer, ko bi predlagani popravek vseboval (le) zanikanje očitno resnične navedbe v obvestilu, na katerega se nanaša. Tega toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni trdil. Trdil je, da so v spornem članku objavljene "popolnoma preverjene in dokumentirane informacije". Navedeno tožnikom ne jemlje pravice, da dosežejo objavo popravka z navedbo okoliščin, s katerimi dopolnjujejo navedbe v obvestilu in jih s tem v očeh bralca prikažejo v drugačni luči.

11. Da pravica do popravka z opisano vsebino ustavnopravno ni sporna, se je že izreklo tudi Ustavno sodišče. V odločbi, navedeni v pritožbi, je zavzelo stališče, da je prav v tem, namreč v pravici prizadete osebe odzvati se na prikazovanje netočnih dejstev, jedro ustavno varovane pravice do popravka. Gre za način, na katerega lahko posameznik s sredstvi medijskega prava brani svojo čast ali dobro ime z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi, ki ga zadeva. S tem ko ima prizadeti možnost objave popravka, je njegov položaj nasproti medijem bolj uravnotežen, ustvarjeno je neko ravnotežje, varovano je načelo enakosti orožij. Hkrati pa se s tem varuje tudi interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti.5 Navedena stališča dajejo podlago za sklep, da sporno stališče izpodbijane sodbe ne posega prekomerno v pravico medijev do svobodnega poročanja, kar uveljavlja pritožba. Kar se tiče interesa javnosti po informiranosti, pa s pravico do popravka ni omejen, kot meni pritožba, ampak (še)le bolj polno uresničen.

12. Pravilen je tudi zaključek sodbe, da z objavo popravka na drugem mestu spletnega portala ... ni bila spoštovana zakonska zahteva, da mora biti popravek objavljen v taki obliki in na takem mestu, da ima njegova objava enako vrednost kot članek ali prispevek, na katerega se nanaša (četrti odstavek 27. člena ZMed). Zaključek temelji na argumentu o bistveno večji privlačnosti podstrani ... Ekskluzivno od podstrani ... Komentarji & Izjave.

13. Pritožnik s posplošenim očitkom o preveliki teži gramatikalne razlage zakonov v sodni praksi nasploh ne more uspeti že zato, ker je predmet pritožbenega preizkusa samo izpodbijana sodba. Poleg tega je v argumentu sodbe vključeno upoštevanje namena popravka, za kar se pritožba zavzema. Očitno neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na potek časa. Zgolj s tem, ko toženec ni prostovoljno izpolnil obveznosti, njegova obveznost ni mogla prenehati.

14. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi toženčevega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 Prim. npr. sodbo in sklep II Ips 237/2015 z dne 19. 11. 2015.
2 Prim. npr. Grčar, Pravica do popravka ali pravica do dostopa do medija, Pravna praksa, št. 22/2016.
3 Določba se v relevantnem delu glasi: (1) Vsakdo ima pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. - (4) Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
4 Prvi odstavek 31. člena ZMed se glasi: Odgovorni urednik mora objaviti popravek, razen v naslednjih primerih:- če se zahtevani popravek ne nanaša na obvestilo, na katero se sklicuje zainteresirana oseba;- če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu;- če bi bila objava popravka v nasprotju z zakonom; - če zahteve za objavo popravka s strani državnega organa oziroma pravne osebe ni podpisala pooblaščena oseba ali oseba, ki bi bila s strani tega organa oziroma pravne osebe pooblaščena za odnose z javnostmi; - če je popravek napisan žaljivo;- če je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša; - če je bila zahteva za objavo popravka dana po preteku roka iz drugega odstavka 26. člena tega zakona;- če je bila zahtevana objava popravka z isto vsebino, kot jo ima zahtevani popravek, o katerem teče spor pred sodiščem zaradi zavrnitve ali neustreznosti načina njegove objave.
5 Odločba US RS U-I-95/09, Up-419/09 z dne 21. 10. 2010, Uradni list RS, št. 90/2010.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o medijih (2001) - ZMed - člen 26, 27, 27/4, 31, 31/1
Datum zadnje spremembe:
12.02.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE0OTk5