VSL sklep III Ip 375/2016

Jedro

Časovna omejitev možnosti odloga izvršbe uresničuje temeljni namen izvršilnega postopka, ki je prisilna izvršitev zahtevkov, ki izhajajo iz izvršilnih naslovov, ne pa trajanje izvršilnih postopkov v nedogled, da bi se upnik izognil morebitnemu zastaranju. Časovna omejitev odloga izvršbe ne pomeni poslabšanja pravnega položaja upnika, saj ta ohrani pridobljeno zastavno pravico na predmetu izvršbe v primeru, da pride do pravne posledice ustavitve izvršbe. V primeru, da upnik predlaga odlog izvršbe za daljši čas od enega leta, je treba izvršbo ustaviti.

Izrek

I. Pritožbi upnika se ugodi in se sklep v točki 1 razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo:

1.) Predlogu upnika za podaljšanje odloga izvršbe se delno ugodi tako, da se izvršba odloži do 15.12.2015, v preostalem se predlog za odlog upnika z dne 24.11.2015, zavrne.

2.) Upnik sam krije stroške predloga za odlog.

2. Zoper točko 1 sklepa vlaga upnik pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da odloči, da se izvršilni postopek ustavi, upnik pa obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, dolžniku pa naloži plačilo pritožbenih stroškov s pripadki, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je bila v tem postopku izvršba na predlog upnika z dne 5.12.2014 najprej odložena s sklepom sodišča z dne 15.12.2014 do 4.12.2015, nato pa je upnik pred iztekom odloga dne 25.11.2015 predlagal podaljšanje odloga do 20.11.2016. Navedeno pomeni, da je prišlo do situacije, da je upnik predlagal odlog izvršbe, ki je daljši od enega leta od izdaje prvega sklepa o odlogu, kar pomeni, da je sodišče dolžno na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZIZ izvršilni postopek ustaviti, upnik pa obdrži v konkretnem primeru hipoteko pridobljeno z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, saj sodišče zaznambe sklepa ne razveljavi oziroma ne da nalog za izbris hipoteke oddelku zemljiške knjige. Posledično je napačna odločitev sodišča, ko je izvršbo odložilo le do 15.12.2015 ter odločilo, da se bo ta nadaljevala po izteku odloga, saj to v nasprotju s ciljem, ki ga zasleduje 74. člen ZIZ.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno napačna. Ob dejstvu, da je prvo sodišče že s sklepom z dne 15.12.2014 odločilo, da se izvršba odloži do 4.12.2015 in da je upnik pred potekom enega leta podal predlog za podaljšanje odloga do 20.11.2016, bi moralo sodišče pri svoji odločitvi upoštevati pravno posledico, ki jo predpisuje tretji odstavek 74. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Tretji odstavek 74. člena ZIZ namreč določa, da če je upnik predlagal odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik pa obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali že opravljenega rubeža premičnin. Namen spremembe 74. člena ZIZ (Ur. list RS 53/2014) je bilo doseči smotrnejšo ureditev instituta odloga izvršbe kadar odlog predlaga upnik. Zakonodajalec je v Poročevalcu DZ z dne 8.5.2014 zapisal, da se s predlagano spremembo in časovno omejitvijo možnosti odloga izvršbe uresničuje temeljni namen izvršilnega postopka, to je prisilna izvršitev zahtevkov, ki izhajajo iz izvršilnih naslovov, ne pa trajanje izvršilnih postopkov v nedogled, da bi se upnik izognil morebitnemu zastaranju prisilne izvršbe ter da predlagana časovna omejitev odloga izvršbe s strani upnika ne pomeni poslabšanje pravnega položaja upnika, saj ta ohrani pridobljeno zastavno pravico na predmetu izvršbe v primeru, da pride do pravne posledice ustavitve izvršbe v smislu tretjega odstavka 74. člena ZIZ. Višje sodišče se takim stališčem pridružuje, sicer pa tudi iz gramatikalne razlage 3. odst. 74. člena ZIZ jasno izhaja, da je v primeru, da upnik predlaga odlog izvršbe daljši od enega leta, treba izvršbo ustaviti. Pravna posledica ustavitve izvršbe je torej predpisana v zakonu in jo je treba pri odločitvi sodišča upoštevati.

5. Glede na to, da upnik na navedeno v pritožbi izrecno opozarja, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti v izpodbijani 1. točki in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja v skladu s tretjim odstavkom 74. člena ZIZ (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

05.04.2016

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cp 572/2016
• VSL sklep III Ip 4381/2015
• UPRS Sklep I U 1310/2017-9