<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 180/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.180.2016

Evidenčna številka:VSL0072514
Datum odločbe:29.03.2016
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek (preds.), mag. Damjan Orož (poroč.), Irena Dovnik
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - pravovarstveni interes - oblikovanje stečajne mase

Jedro

Bistveni cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Odpust obveznosti je drugotni cilj. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja potrebno zavreči.

Dolžnik je zaposlen in prejema plačo, ki pa ne presega minimalne plače, zato zgolj dohodek iz delovnega razmerja ne bo zadoščal, da bi se v tej zadevi oblikovala stečajna masa.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava (399. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravno pomembna in pritožbeno neizpodbijana so naslednja dejstva:

- dolžnik prejema osebni dohodek (redno plačo) v višini minimalne zajamčene plače (790,73 EUR);

- dolžnik razen plače nima drugega premoženja;

- Okrožno sodišče v Novem mestu je s sklepom St 1293/2012 z dne 19. 11. 2013 zavrnilo odpust obveznosti iz razloga po 4. točki 399. člena ZFPPIPP. Sklep je pravnomočen (Cst 45/2014 z dne 11. 2. 2014);

- sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik v tem postopku zatrjuje obstoj obveznosti, ki so vse nastale pred začetkom postopka osebnega stečaja St 1293/2012, v katerem mu je bil odpust obveznosti pravnomočno zavrnjen iz razloga po 4. točki 399. člena ZFPPIPP.

5. Sodišče prve stopnje se je postavilo na materialnopravno stališče, da odpust teh obveznosti ni dopusten, ker je o tem že pravnomočno odločeno. Ker dolžnik prejema plačo v višini minimalne plače, se ne bo oblikovala stečajna masa in upniki v tem postopku ne bi bili poplačani niti delno. Višje sodišče se v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje.

6. Pritožnik navaja, da sicer nima premoženja, vendar je zaposlen in prejema stalne denarne prejemke v višini minimalne plače, ki jo bo prejemal tudi v nadaljevanju. Poleg tega je upravičen tudi do drugih prejemkov iz delovnega razmerja (na primer regresa za letni dopust).

7. Bistveni cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov (382. člen ZFPPIPP)(1). Odpust obveznosti je drugotni cilj (398. člen ZFPPIPP). Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja potrebno zavreči.

8. V tej zadevi gre za specifičen primer, glede na to, da je dolžnik zaposlen in prejema plačo, ki pa ne presega minimalne plače (primerjaj tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP), zato zgolj dohodek iz delovnega razmerja ne bo zadoščal, da bi se v tej zadevi oblikovala stečajna masa. Pritožnik sedaj v pritožbi navaja možnost ostalih prejemkov iz naslova delovnega razmerja (primeroma navaja regres), kar je pritožbena novota iz prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Predvsem pa je ta pritožbena trditev pavšalna in v realnem smislu neizkazana oziroma najmanj negotova. Pomembno je tudi naslednje.

9. V tej zadevi do poplačila upnikov ne bi prišlo, glede na zatrjevano v predlogu za začetek stečajnega postopka. Četudi bo pritožniku regres dejansko izplačan (koliko in kdaj, ni zatrjevano), se v stečajnem postopku vselej najprej poplačajo stroški stečajnega postopka. Višje sodišče tudi ne more spregledati po pritožniku zatrjevanega dejstva o preživninski obveznosti do otroka (cca. 410,00 EUR mesečno), kar še dodatno zviša omejitev, na katero je mogoče v stečaju poseči v smislu 2. točke tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP. Terjatev preživnine je take vrste terjatev, na katero postopek osebnega stečaja sploh ne vpliva (primerjaj 390. člen ZFPPIPP) in je za njeno uveljavitev po drugem odstavku citiranega člena dopustna neposredna izvršba kljub stečajnemu postopku. Zato je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v tem postopku ne bo uresničen osnovni namen stečajnega postopka, to je poplačilo dolžnikovih upnikov.

10. Po mnenju višjega sodišča je pravilno tudi materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da dolžnik ne more predlagati odpusta obveznosti za tiste terjatve, glede katerih je bil dolžnikov predlog že pravnomočno zavrnjen (primerjaj prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP). Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Pritožnik opozarja na odločitev Cst 656/2014, ki pa se nanaša na oviro za začetek postopka odpusta obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP. Pritožniku je bil odpust obveznost v prvem postopku zavrnjen iz razloga po 4. točki 399. člena ZFPPIPP in to leto in osem mesecev pred uvedbo tega postopka osebnega stečaja. Pritožniku v prvem postopku obveznosti niso bile odpuščene, ker je med drugim v roku treh let neodplačno razpolagal s premoženjem. Drugačno stališče bi (ob sedaj veljavnem ZFPPIPP) pomenilo, da bi zgolj s potekom časa dolžnik takoj po neuspešnem zaključku prvega postopka osebnega stečaja lahko ponovno predlagal začetek postopka, ker je potekel rok treh let iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP. Taka razlaga zakona bi predstavljala zakonski dejanski stan zlorabe pravice.

11. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vročitev sklepa o odpustu obveznost v zadevi St 1293/2012, v tej zadevi ne morejo biti pomembne. V tem delu pravzaprav niti ni jasno, katero kršitev pritožba zatrjuje oziroma kaj želi povedati. Če pritožnik zatrjuje, da sklepa o odpustu obveznosti v zadevi St 1293/2012 ni prejel, to ne more biti stvar tega postopka. Sicer pa že iz navedb v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja izhaja prav nasprotno. Če pritožba meni, da bi mu moralo sodišče ta sklep vročiti v sedanjem stečajnem postopku, sicer mu je kršena pravica do pritožbe, se moti. Pravica do pritožbe je bila pritožniku očitno zagotovljena, saj je sodišče prve stopnje utemeljilo odločitev tudi iz razloga nezmožnosti dosege drugotnega cilja postopka, ki jih je natančno pojasnilo. Pritožnik je v pritožbi tako stališče pritožbeno grajal, višje sodišče pa je na to odgovorilo.

12. Ker stečajna in razdelitvena masa v tem postopku ne bi bili oblikovani (kar je bistven kriterij), odpust obveznosti pa ne more biti dosežen, se z izvedbo stečajnega postopka dolžnikov položaj v nobenem primeru ne bo izboljšal, edina posledica tega postopka bi bili nepotrebni stroški in obremenjenost proračuna sodišča v zvezi s stroški stečajnega postopka, kar ne bo ničemur koristilo. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sklenilo, da v obravnavanem primeru ni pravovarstvene potrebe po postopku osebnega stečaja(2).

13. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

---------------

Op. št. (1): Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.

Op. št. (2): Prim. VSL sklepi Cst 289/2011, Cst 46/2013, Cst 47/2014, Cst 110/2013, Cst 441/2014, Cst 511/2014.


Zveza:

ZFPPIPP člen 382, 382/1, 389, 389/3, 389/3-2, 390, 398, 404, 408.
Datum zadnje spremembe:
08.07.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk1MTYw
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*