<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba II U 71/2009
ECLI:SI:UPRS:2010:II.U.71.2009

Evidenčna številka:UM0010311
Datum odločbe:25.08.2010
Področje:INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:inšpekcijski ukrep - nelegalna gradnja - zaslišanje stranke

Jedro

ZGO-1 je v odnosu do ZUP specialni predpis, ki omogoča, da se inšpekcijska odločba izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.

Obrazložitev

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnikov za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor odločil, da morata tožnika takoj po vročitvi odločbe ustaviti vsa dela na gradnji prizidka k obstoječi večstanovanjski hiši velikosti 7,10 m x 5,00 m na zemljišču s parc. št. 718/2, k. o. ... (1. točka izreka), da morata v roku 45 dni od vročitve odločbe zgrajeni del objekta odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje (2. točka izreka); da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti opravila izvršba po drugih osebah (3. točka izreka); da za objekt veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka). Navedeno odločbo je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 0612-517/2006-4 z dne 13. 1. 2009. Upravna organa v obrazložitvah odločb navajata, da je bilo na podlagi inšpekcijskega pregleda dne 4. 12. 2008 ter zaslišanja inšpekcijskega zavezanca A.A. ugotovljeno, da tožnika gradita prizidek k obstoječi večstanovanjski hiši velikost 7,10 m x 5,00 m brez gradbenega dovoljenja, ki bi ga morala imeti glede na določbo 3. člena ZGO-1. Ker gre za nelegalno gradnjo, je gradbeni inšpektor na podlagi določbe 152. člena ZGO-1 odredil takojšnjo ustavitev in odstranitev že zgrajenega objekta. Tožena stranka pa je v svoji odločbi tudi kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore tožnikov. Po določbi 146. člena ZGO-1 vodenje inšpekcijskega postopka ter izrekanje ukrepov šteje za nujne ukrepe v javnem interesu, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. ZGO-1 je tako glede na ZUP specialni predpis. Opustitev zaslišanja B.B. zato ne predstavlja kršitve ZUP. Prav tako na izrečeni ukrep ne vplivajo aktivnosti tožnikov v smeri pridobitve gradbenega dovoljenja. Za izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1 je dovolj že ugotovitev, da sta investitorja gradila brez gradbenega dovoljenja. Prav tako je gradbeni inšpektor v svoji odločbi navedel razloge za svojo odločitev, ni pa stvar inšpekcijskega postopka ugotovitev, ali je pridobitev gradbenega dovoljenja za sporni prizidek mogoča ali ne. Po določbi 145. člena ZGO-1 gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzora nadzoruje le, ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje, ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, ter ali so izpolnjeni pogoji za začetek uporabe objektov.

Tožnika v tožbi navajata, da sta za legalizacijo objekta pridobila skoraj vso potrebno dokumentacijo, edini zadržek za izdajo gradbenega dovoljenja je dejstvo, da še nista vpisana v zemljiški knjigi kot solastnika parcele št. 718/2, k. o. ... Navedeno vprašanje pa bo v kratkem rešeno v njuno korist na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru. Gradnja spornega prizidka pa je tudi skladna z občinskim izvedbenim prostorskim aktom, prizidek je tudi priključen na vso komunalno infrastrukturo. Menita, da je bilo z izpodbijano odločbo kršeno načelo enakosti pred zakonom, saj je pritožbeni organ v postopku z identičnim dejanskim stanjem odločil drugače kot v njuni zadevi. V postopku, ki ga je gradbeni inšpektor vodil zoper C.C. je namreč tožena stranka v identični izpodbijani odločbi spremenila izrek v delu, ki je nalagal odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja ter ga nadomestila z drugačno formulacijo. Za takšno razlikovanje pa ni podlage, ker gre za identično dejansko stanje, ko investitorja ne moreta dobiti gradbenega dovoljenja zaradi neurejenega lastništva. Gradnja se je izvajala sočasno, prav tako se je inšpekcijski pregled opravljal v istem času in po istih predpisih. Sicer pa je izpodbijana odločba diskriminatorna tudi na splošno, saj je v Sloveniji ogromno črnih gradenj, kjer pa inšpektorji ne odredijo rušenja objektov, temveč čakajo, da si inšpekcijski zavezancev pridobi gradbeno dovoljenje. Izrečen inšpekcijski ukrep je tudi nesorazmeren s škodo, ki bo nastala tožnikoma, prav tako takšnega ukrepa ne zahteva javni interes. Tožnika sta si v prizidku zgradila sanitarije, kar je osnovni pogoj za človeka dostojno bivanje in bosta tako v primeru realizacije odločbe ostala brez kopalnice in stranišča. Rušitev prizidka tudi ni mogoča brez posega v legalen objekt, ker bi se izgubila trdnost in stabilnost objekta. Prizidek in obstoječi objekt imata tudi skupne napeljave, zato bi rušitev prizidka pomenila ogrožanje življenja tožnikov. Odrejeni ukrep je tako nesorazmeren in ni v javnem interesu, diskriminatoren in nepotreben, saj bosta tožnika v kratkem času pridobila lastninsko pravico in s tem tudi gradbeno dovoljenje. V postopku pa je tudi bila kršena pravica enemu izmed inšpekcijskih zavezancev, saj mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. S tem je inšpektor postavil inšpekcijska zavezanca v neenakopraven položaj in kršil načelo enakosti pred zakonom ter načelo kontradiktornosti. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter tožni stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje ki je bil izrečen na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in spremembe, ZGO-1). V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi, ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

Namen vodenje inšpekcijskih postopkov je nadzor nad izvajanjem zakonov, torej varovanja javnega interesa. Pogoje za graditev objektov ureja ZGO-1 ter na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. Nadzor nad izvajanem navedenih predpisov v skladu s 26. členom ZGO-1 opravljajo gradbeni inšpektorji in sicer v okviru pooblastil, določenih v navedenem zakonu in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. ZGO-1 v 3. členu določa, da se gradnja objekta, rekonstrukcija objekta ali odstranitev objekta prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po določbi 2. člena istega zakona nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pa je dolžan gradbeni inšpektor po določbi 152. člena ZGO-1 odrediti, da se gradnja takoj ustavi, ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške zavezanca odstrani in vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Ker se z inšpekcijskim nadzorom preverja zakonitost posega v prostor, je mogoče izrekati inšpekcijske ukrepe, dokler traja nezakoniti poseg v prostor. V kolikor so se med časom gradnje in časom izreka inšpekcijskega ukrepa spremenili predpisi, stranke le ne morejo kasneje zaradi tega zadeti hujše posledice, kot so določani predpisi, ki so veljavi v času nezakonite gradnje.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je gradbeni inšpektor tožnikoma kot investitorjema z izpodbijano odločbo naložil, da morata odstraniti prizidek tlorisne velikosti 7,10 m x 5,00 m, ki sta ga zgradila k obstoječi večstanovanjski hiši na parceli št. 718/2, k. o. ... brez gradbenega dovoljenja. Navedene ugotovitve med strankami v tem postopku tudi niso sporne. Ker je v inšpekcijskem postopku relevantno le vprašanje, ali so za sporno gradnjo izpolnjeni zakonski pogoji, so brezpredmetni tožbeni ugovori, da sta tožnika pridobila večino dokumentacije za legalizacijo prizidka ter da je gradnja skladna z občinskim izvedbenim prostorskim aktom. Sodišče namreč v upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega akta glede na dejansko in pravno stanje zadeve v času izdaje inšpekcijske odločbe, tedaj pa tožnika nesporno gradbenega dovoljenja nista imela. Vprašanje skladnosti posega v prostor s prostorskimi izvedbenimi akti pa je stvar postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Kolikor bosta tožnika uspela pridobiti gradbeno dovoljenje, bo to lahko vplivalo na postopek izvršitve inšpekcijske odločbe.

Sodišče tudi kot neutemeljena zavrača ugovora o kršitvi pravil postopka ter da je izrečeni ukrep gradbenega inšpektorja nesorazmeren s škodo, ki bo zaradi ukrepa nastala tožnikoma. Že tožena stranka je tožnikoma pravilno pojasnila, da se inšpekcijski postopek opravlja v skladu z določbami ZGO-1. Po določbi 146. člena navedenega zakona pa vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujen ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. ZGO-1 je torej glede na ZUP specialni predpis, ki omogoča, da se inšpekcijska odločba izda brez zaslišanja strank. Opustitev zaslišanja B.B. kot inšpekcijske zavezanke zato ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Gradbeni inšpektor pa je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja imel dovolj podlage za izdajo odločbe v skrajšanem postopku, z vročitvijo inšpekcijske odločbe pa je tožnica imela enake možnosti za varstvo svojih pravic in pravnih koristi, kot drug inšpekcijski zavezanec.

Ker glede nelegalnih gradenj že zakon določa, da je potrebno nezakonito zgrajen objekt odstraniti in vzpostaviti v prejšnje stanje, tožnika neutemeljeno ugovarjata, da gre za nesorazmeren ukrep oziroma da takšen ukrep ni v javnem interesu. Nedvomno je v javnem interesu, da se nezakonite gradnje odstranijo, pri škodi, ki jo bosta zaradi tega utrpela tožnika, pa ne gre za pravno priznano škodo.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor glede diskriminatornosti odločbe. Tožnika se v zvezi s tem sklicujeta na odločbo, ki je bila izdana zavezancu C.C. v časovno istem obdobju ter ob identičnem dejanskem stanju. Iz predložene inšpekcijske odločbe, ki je bila izdana navedenemu zavezancu, pa je razvidno, da je v tistem primeru šlo za nadzidavo objekta, v zvezi s katero je gradbeni inšpektor odredil odstranitev objekta in vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje. Tožena stranka je obveznost glede vzpostavitve prejšnjega stanja spremenila le toliko, da je odredila odstranitev in vzpostavitev v prejšnje stanje, saj z nadzidavo ni bilo poseženo v zemljišče temveč v zgradbo. V obravnavanem primeru pa ne gre za takšno situacijo, ker gre za gradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski hiši. Prav tako za odstranitev objekta ne predstavlja oviro, da gre za prizidek, ki je povezan z obstoječim objektom ter ima z njim tudi skupne inštalacije.

Ker se v inšpekcijskem postopku preverja le, ali je za izvedeni poseg v prostor potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje ter ali so se dela izvajala na podlagi izdanega upravnega dovoljenja, je tudi po presoji sodišča glede na zgoraj obrazloženo gradbeni inšpektor tožnikoma utemeljeno naložil odstranitev nezakonito postavljenega prizidka ter v zvezi z objektom izrekel prepovedi na podlagi 158. člena ZGO-1. Sodišče je zato presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/206, ZUS-1).

Sodišče je tudi zavrnilo zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.


Zveza:

ZGO-1 člen 146, 152, 158.
Datum zadnje spremembe:
05.11.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ3OTc5