<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba X Ips 498/2005
ECLI:SI:VSRS:2008:X.IPS.498.2005

Evidenčna številka:VS1010406
Datum odločbe:25.09.2008
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 1142/2004
Področje:GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:gradbeno dovoljenje - obnova postopka - stranka v postopku - vplivno območje - dolžnost predložitve ekspertnega mnenja

Jedro

Za določitev strank in stranskega udeleženca se v obravnavanem primeru uporablja ZGO-1 kot specialni predpis, ki za področje gradenj določa, kdo ima pravico udeleževati se postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo in sklep tožene stranke z dne 21.4.2004; s sklepom (2. točka izreka sobe in sklepa) pa je tožnico oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote Brežice z dne 2.2.2004, s katerim je upravni organ prve stopnje zavrgel predlog tožeče stranke za obnovo postopka izdaje gradbene dovoljenja investitorju A.A. za dozidavo in razširitev kuhinje ob obstoječem poslovnem objektu, končanem z odločbo istega organa z dne 28.11.2003. S sklepom pa je tožena stranka zavrgla predlog tožeče stranke za odpravo in razveljavitev navedenega gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi upravnega organa prve stopnje ter odločitvi in razlogom tožene stranke in navedlo, da glede na določbo 2. odstavka 62. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/2002), tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za priznanje stranskega udeleženca. Tožeča stranka pa v postopku tudi ni na predpisan način, kot to določa 70. člen ZGO-1, izkazala zatrjevanega napačno določenega vplivnega območja in posledično upravičenosti do udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in s tem pogojev za obnovo postopka po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02). Pravilna je tudi odločitev tožene stranke, ki je predlog tožnice za odpravo in razveljavitev gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici zavrgla. Odprava odločbe po nadzorstveni pravici je namreč možna po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke (275.člen ZUP). Tožnica pa glede na materialni predpis, to je ZGO-1, ki se v tem primeru, v razmerju do ZUP, ki je splošni predpis, uporablja kot specialni predpis, ni izkazala okoliščin za priznanje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da se ji na podlagi Zakona o gradnji objektov (pravilno Zakona o graditvi objektov) oporeka pravica sodelovanja v postopku. S tem se ji ne priznava pravica, da kot neposredna mejna soseda z zemljiščem, na katerem je zgrajena diskoteka z negativnimi vplivi na okolje, ščiti svoje pravice in pravne koristi, kar pomeni kršitev določil ZUP. Po informacijah, pridobljenih na Ministrstvu za notranje zadeve, Urad za organizacijo in razvoj uprave, bi morala biti kot mejna soseda vabljena kot stranka v postopek dozidave gostinskega objekta. S tem dovoljenjem so se namreč dodatno poslabšali njeni življenjski in bivalni pogoji. Poleg tega gradnja na tem zemljišču ni možna. Upravni organ namreč ni upošteval, da je bilo za isto lokacijo že izdano lokacijsko dovoljenje dne 4.1.1994, ki je konzumirano in veljavno. To lokacijsko dovoljenje na tem prostoru, kjer je sedaj izdano dovoljenje za dozidavo kuhinje, predvideva zaščito pred negativnimi vplivi diskoteke na hišo in zemljišče tožnice – zimzeleno zaščito. Da gradnja na tem prostoru ni možna, dokazuje tudi odločba tožene stranke z dne 5.9.2001, s katero je ta razveljavila odločbo upravne enote za postavitev nadstrešnice. Sodišče se do teh nepravilnosti v postopku, s katerimi so bile kršene njene pravice po ZUP, in do ugovorov v zvezi z lokacijskim dovoljenjem, ni opredelilo. Tudi tožena stranka se do nepravilnosti v postopku, na katere je tožnica opozarjala, ni opredelila. Sprašuje se ali ni bila to dolžnost sodišča, ki bi moralo presoditi, ali je bil postopek voden zakonito. Meni, da Zakon o graditvi objektov ne izključuje uporabe ZUP, kar dokazuje tudi dopis Ministrstva za notranje zadeve, Urad za organizacijo in razvoj uprave, z dne 15.6.1999, ki ga prilaga, in vztraja pri tem, da bi se morali pritožbeni organi opredeliti do nepravilnosti v postopku, kar izhaja tudi iz sodbe VS 12654 z dne 26.11.2007. Navaja še, da je upravni organ že večkrat pri istih strankah ravnal nezakonito, po tem pa zahteval izvedeniška mnenja, ker ve, da si jih tožnica ne more privoščiti. Prosi, da vrhovno sodišče ob reševanju pritožbe preveri zakonitost postopka izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja za dozidavo na zemljišču na katerem je po že veljavnem dovoljenju za diskoteko predvidena zimzelena zaščita, ki naj bi hišo tožnice ščitila pred negativnimi vplivi, predvsem vplivom hrupa iz nočnega lokala. Glede negativnih vplivov, se dodatno sklicuje na navedbe v tožbi.

Prizadeta stranka (investitor) in tožena stranka na pritožbo nista odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po ZUS-1. Glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče ugotovilo, da pritožba tožeče stranke ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po novem ZUS-1. Zato jo v skladu z isto določbo ZUS-1 obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo. Sodba sodišča prve stopnje pa je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1.1.2007.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka upravnega spora iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno oziroma revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Po presoji revizijskega sodišča je bilo materialno pravo v tej zadevi pravilno uporabljeno. Izpodbijana odločitev pravilno temelji na, v času odločanja upravnega organa prve stopnje in v času odločanja tožene stranke, veljavni določbi 3. odstavka 70. člena ZGO-1. Ta je določal, da je treba, če se vlaga pritožba ali predlaga obnovo postopka, ker pritožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku kot stranskemu udeležencu, ker takšna oseba meni, da je vplivno območje objekta prikazano napačno, pritožbi oziroma predlogu najpozneje v 15 dneh po vloženi vlogi predložiti ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno. Tožnica je bila, kot je to razvidno iz spisov in kar tudi ne zanika, seznanjena z dolžnostjo predložitve ekspertnega mnenja o vplivnem območju objekta in pozvana, da tako mnenje predloži, vendar zahtevanega mnenja ni predložila. Zato je bil njen predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja pravilno zavržen, saj ni izkazala, da je upravičena stranka za vložitev predloga za obnovo postopka (2. odstavek 267. člena ZUP). Pravilna je tudi odločitev tožene stranke, ki je zavrgla tožničin predlog za odpravo in razveljavitev gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici. Glede na določbe ZUP, veljavne v času odločanja tožene stranke (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02), je bila razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici mogoča le po uradni dolžnosti. Predlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici pa je, glede na določbo 1. odstavka 275. člena ZUP, lahko vložila tudi stranka. Vendar pa tožnica okoliščin za priznanje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni izkazala. Sodišče prve stopnje je zato odločilo pravilno, ko je pritrdilo tako določitvi upravnega organa prve stopnje kot toženi stranki.

Ugovore o tem, da bi morale biti glede priznanja položaja stranke uporabljene določbe ZUP in da ZGO-1 ne izključuje uporabe določb ZUP, ki jih tožnica v pritožbi, sedaj reviziji, ponavlja, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Tožnici je pravilno pojasnilo, da se v tem primeru za določitev strank in stranskega udeleženca uporablja ZGO-1 kot specialen predpis, ki za področje gradenj določa, kdo ima pravico udeleževati se postopka. Revizijsko sodišče k temu še dodaja, da že sam ZUP v določbi 2. odstavka 3. člena določa svojo subsidiarno uporabo. Po navedeni določbi ZUP, se namreč v primeru, ko so posamezna vprašanja upravnega postopka urejena v posebnem zakonu, kot je to v tem primeru glede strank v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, postopa po določbah tega posebnega zakona.

Sodišče prve stopnje tudi ni bistveno kršilo določbe postopka upravnega spora. Sodišče je namreč odgovorilo na vse tožničine ugovore in jih pravilno zavrnilo. Tožnici je tudi pravilno pojasnilo, da se do njenih navedb in ugovorov v zvezi z gradbenim in lokacijskim dovoljenjem ni opredeljevalo, ker ni izkazala položaja stranskega udeleženca, navedeni dovoljenji pa tudi nista predmet tega postopka.

Ker predmet presoje v tem upravnem sporu ni presoja pravilnosti in zakonitosti izdanega lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ampak presoja, ali je tožnica izkazala upravičenje za vložitev predloga za obnovo postopka oziroma predloga za odpravo gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici, revizijsko sodišče ugovorov v zvezi z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ni presojalo.

Na drugačno odločitev revizijskega sodišča tudi ne more vplivati tožničino sklicevanje na sodbo upravnega sodišča, št. U 1618/94 z dne 26.11.1997 (VS 12654). Navedena sodba se namreč nanaša na popolnoma drugačno dejansko in pravno podlago.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.


Zveza:

ZGO-1 člen 62, 62/2, 70, 70/3.ZUP člen 3, 3/2, 274, 275, 275/1.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMjAwMw==