<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Strokovni članki

Evidenčna števlika:vs049097
Vrsta:Članki
Datum objave:01.10.2014
Publikacija:Pravosodni bilten (PB) 3/2014, str. 147
Država:Slovenija
Jezik:slovenščina
Institut:javni uslužbenci - delovna uspešnost - ocenjevanje - postopek - preizkus ocene - plačni sistem - interventni ukrepi - plačni razredi - napredovanje - višji plačni razred - napredovalno obdobje - ocena - uradniki - višji naziv -
Področje:JAVNI USLUŽBENCI
Avtor:Mojca Ramšak Pešec

Besedilo

Ocenjevanje in napredovanje javnih uslužbencev

Celotno besedilo

1. UVOD

Ocenjevanje delovne uspešnosti zaposlenih je eno od temeljnih pripomočkov sodobnega upravljanja kadrov. Za učinkovito in uspešno upravljanje kadrov je namreč nujno, da nadrejeni spremljajo delo svojih podrejenih, preverjajo uresničevanje dogovorjenih nalog in doseganje zastavljenih ciljev ter se glede na ugotovljeno pravočasno odzovejo in v dogovoru z zaposlenim sprejmejo ukrepe za doseganje zastavljenih ciljev oziroma za učinkovitejše in uspešnejše delo. V slovenskem pravnem sistemu upravljanja kadrov v javni upravi se delo javnih uslužbencev, poleg tega, da ga sproti spremljajo nadrejeni, spremlja tudi z uporabo instituta letnih pogovorov in letnega ocenjevanja delovne uspešnosti javnih uslužbencev. Letne ocene delovne uspešnosti so nato podlaga za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred in tudi za napredovanje uradnikov v višji uradniški naziv.

2. OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI JAVNIH USLUŽBENCEV

Z uveljavitvijo novega plačnega sistema javnega sektorja v letu 2008 se je uvedla nova in enotna pravna ureditev spremljanja uspešnosti dela zaposlenih oziroma ocenjevanja delovne uspešnosti. Od leta 2008 se tako ocenjevanje delovne uspešnosti, ki poteka na podlagi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, uporablja tako za napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred kot tudi za napredovanje uradnikov v višji uradniški naziv.

2.1 Pravne podlage ocenjevanja delovne uspešnosti javnih uslužbencev

Pravne podlage, na podlagi katerih poteka letno ocenjevanje delovne uspešnosti javnih uslužbencev, so:

111. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU),(1)

17. in 17. a člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS),(2)

Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (uredba o napredovanju v plačni razred),(3)

4. člen Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive (uredba o napredovanju v naziv).(4)

Pri tem je treba opozoriti, da uredba o napredovanju v plačni razred velja za javne uslužbence v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti, pravosodnih organih, javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna. Postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje, vključno z ocenjevanjem delovne uspešnosti, sta tako z navedeno uredbo predpisan enotno za večji del javnega sektorja. Posebna ureditev postopka in načina preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje je izjemoma na podlagi tretjega do petega odstavka 17. člena ZSPJS določena za te subjekte javnega sektorja:

za javne uslužbence v drugih državnih organih,(5) za katere se navedena vprašanja uredijo s splošnim aktom, ki ga izda predstojnik državnega organa,

za javne uslužbence v javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za katere izda splošni akt direktor javnega zavoda v soglasju s pristojnim ministrom in ministrom, pristojnim za finance,

za javne uslužbence v visokošolskih zavodih, za katere izda splošni akt pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda s soglasjem Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije,

za javne uslužbence v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti, za katere se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje določita s splošnim aktom, ki ga izda minister, pristojen za znanost, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

Ne glede na navedene posebne pravne podlage, s katerimi sta urejena postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje, pa za vse subjekte javnega sektorja veljajo določbe ZSPJS o ocenjevanju delovne uspešnosti, ki jih s podzakonskimi predpisi in splošnimi akti, izdanimi na podlagi drugega do petega odstavka 17. člena ZSPJS, ni mogoče spreminjati. Gre za določbo prvega odstavka 17. člena, s katero so določeni elementi ocenjevanja delovne uspešnosti, in določbe 17. a člena, s katerim je urejen preizkus ocene delovne uspešnosti.

Izjemoma je na podlagi predpisov na obrambnem področju urejen povsem poseben postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje in ocenjevanje delovne uspešnosti za pripadnike Slovenske vojske, ki se izvaja v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju.(6) Posebna ureditev ocenjevanja delovne uspešnosti velja tudi za diplomate v notranji in zunanji službi Ministrstva za zunanje zadeve ter je urejena s posebnim pravilnikom, izdanim na podlagi zakona o zunanjih zadevah.(7)

2.2 Elementi ocenjevanja delovne uspešnosti

Elemente ocenjevanja delovne uspešnosti javnih uslužbencev ZSPJS določa v prvem odstavku 17. člena, in sicer se pri oceni delovne uspešnosti upoštevajo:

rezultati dela,

samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,

zanesljivost pri opravljanju dela,

kakovost sodelovanja in organizacija dela ter

druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

Navedena merila oziroma elementi ocenjevanja delovne uspešnosti so podrobneje določeni v aktih, izdanih na podlagi drugega do petega odstavka 17. člena ZSPJS. Uredba o napredovanju v plačni razred podrobneje opredeljuje merila po navedenih posameznih elementih ocenjevanja delovne uspešnosti v prilogi III. Pri tem npr. za zadnje navedeno merilo, torej druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela, uredba določa te elemente ocenjevanja:

interdisciplinarnost (zlasti povezovanje znanja z različnih delovnih področij in celovit pregled nad svojim delovnim področjem),

odnos do uporabnikov storitev (zlasti sodelovanje in servisiranje uporabnikov storitev),

komuniciranje (zlasti pisno in ustno izražanje, ustvarjanje notranjega in zunanjega socialnega omrežja),

druge sposobnosti glede na posebnosti, značilne za posamezno dejavnost oz. stroko v javnem sektorju.

2.3 Postopek ocenjevanja delovne uspešnosti v skladu z uredbo o napredovanju v plačni razred

V skladu z uredbo o napredovanju v plačni razred se ocenjevanje delovne uspešnosti izvede tako, da se izpolni Ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju, ki je v prilogi I navedene uredbe. Pri ocenjevanju se uporabijo merila ocenjevanja, določena v prvem odstavku 17. člena ZSPJS, ter elementi ocenjevanja po posameznih merilih, ki so določeni v prilogi III navedene uredbe. Sestavni del postopka ocenjevanja delovne uspešnosti javnega uslužbenca je tudi seznanitev javnega uslužbenca s pisno oceno in ocenjevalčevo utemeljitvijo ocene. Seznanitev z oceno javni uslužbenec na sami pisni oceni potrdi s podpisom in navedbo datuma seznanitve. Zakonodaja izrecno ne ureja situacije, ko javni uslužbenec ne želi podpisati izjave o seznanitvi s pisno oceno. Menim, da ocenjevalec v teh primerih lahko ravna enako kot v vseh drugih primerih, ko javni uslužbenec ob poskusu vročitve odkloni podpis prejema kakšnega dokumenta na delovnem mestu. Ocenjevalec v tem primeru odklonitev podpisa seznanitve z oceno navede na sami oceni v obliki uradnega zaznamka, napiše tudi razlog odklonitve podpisa, če ga je javni uslužbenec navedel, in datum seznanitve z oceno. Niti ZSPJS niti uredba o napredovanju v plačni razred tudi ne določata, da se javnemu uslužbencu pisna ocena oziroma kopija pisne ocene tudi izroči, vendar menim, da je to potrebno iz dveh razlogov, in sicer:

da se javni uslužbenec lahko kakovostno pripravi na vložitev morebitne zahteve za preizkus ocene,

da ima lahko javni uslužbenec svoj osebni arhiv prejetih ocen, kar je še posebej pomembno ob spremembi delodajalca med ocenjevalnim obdobjem in za upoštevanje prejetih ocen pri novem delodajalcu.

Zbirne podatke prejetih ocen v napredovalnem obdobju delodajalec vpisuje tudi v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju, ki je v prilogi II uredbe o napredovanju v plačni razred. Ocenjevalni listi in tudi evidenčni listi javnega uslužbenca se hranijo v personalni mapi javnega uslužbenca.(8)

Delovna uspešnost javnih uslužbencev se oceni enkrat letno. Postopek ocenjevanja se opravi vsako leto najpozneje do 15. marca, pri čemer naj bo do navedenega datuma javni uslužbenec tudi seznanjen z oceno in utemeljitvijo ocene.(9) V nadaljevanju sicer uredba določa, naj bi se do 15. marca vsako leto izvedel že tudi postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje,(10) zaradi česar naj bi se ocenjevanje delovne uspešnosti in seznanitev z oceno izvedla praviloma pred potekom skrajnega roka za ocenjevanje, to je 15. marca, da ima potem delodajalec oziroma kadrovska služba delodajalca še zadosti časa za izvedbo potrebnih dejavnosti glede preverjanja pogojev za napredovanje in izdajo potrebnih aktov o napredovanju (obvestilo o napredovanju in pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi). Akti o napredovanju morajo biti izdani oziroma javnemu uslužbencu izročeni najpozneje 15 dni po preteku roka za ocenjevanje, to je do 30. marca. Pri tem je treba namreč upoštevati tudi možnost, da javni uslužbenec vloži zahtevo za preizkus ocene, in potreben čas za izvedbo potrebnih dejavnosti v zvezi z obravnavo vložene zahteve.

Kot ocenjevalno obdobje, to je obdobje, v katerem se ocenjuje delo javnega uslužbenca, se šteje vedno preteklo koledarsko leto, torej delo v obdobju od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta, glede na ocenjevanje v marcu.(11)

Ocenjujejo se javni uslužbenci, ki so zaposleni za določen ali nedoločen čas, zaposleni za polni delovni čas ali za krajši delovni čas. Vendar pa mora biti za to, da javni uslužbenec pridobi oceno delovno uspešnosti, izpolnjen še nadaljnji pogoj glede dolžine dejanskega opravljanja dela v ocenjevalnem obdobju. Ta določa, da se pri postopku ocenjevanja ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo pa se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi delodajalčeve napotitve odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust).(12) Navedena določba uredbe, ki določa, kdo se ocenjuje oziroma katere pogoje mora izpolnjevati javni uslužbenec, da pridobi pravico do letne ocene delovne uspešnosti, pomeni:

da je treba pri izpolnjevanju pogoja glede dolžine opravljanja dela v ocenjevalnem obdobju presojati trajanje dejanskega opravljanja dela. To pa pomeni, da ne zadošča, da je imel javni uslužbenec v javnem sektorju v ocenjevalnem obdobju sklenjeno delovno razmerje več kot šest mesecev, temveč je treba preveriti tudi, da je njegovo dejansko opravljanje dela bilo več kot šest mesecev, upoštevaje njegove odsotnosti z dela. V posameznih primerih daljših odsotnosti, ki ne pomenijo odsotnosti z dela zaradi delodajalčeve napotitve ali zaradi poškodbe pri delu, poklicen bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust), lahko namreč pride do situacije, da javni uslužbenec, čeprav je imel celo ocenjevalno obdobje ali njegov večji del sklenjeno delovno razmerje v javnem sektorju, pa zaradi daljših odsotnosti, ki niso iz prej navedenih razlogov, kljub temu ne bo pridobil pravice do letne ocene delovne uspešnosti. Do iste situacije lahko pride, kadar je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje sicer v prvi polovici koledarskega leta, tj. ocenjevalnega obdobja, pa je zaradi več krajših ali daljših odsotnosti z dela iz razlogov, ki niso prej navedeni, dejansko opravljal delo manj kot šest mesecev v ocenjevalnem obdobju.

Pri javnih uslužbencih ki so zaradi delodajalčeve napotitve odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicen bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust), pa je treba upoštevati, da je za pridobitev pravice do ocene delovne uspešnosti tudi v tem primeru potrebno, da je bilo delo vsaj v nekem minimalnem trajanju opravljeno, da se lahko izvede ocena uspešnosti opravljenega dela po posameznih merilih oziroma elementih ocenjevanja. Tak pogoj sicer izrecno ne izhaja iz predpisov, je pa tako stališče že tudi potrdila sodna praksa, saj sicer ocene delovne uspešnosti dela, če delo sploh ni bilo opravljeno, ni mogoče podati. Seveda se pri tem postavi vprašanje, kako dolgo je to minimalno trajanje opravljanja dela, da javni uslužbenec v tem primeru pridobi pravico do ocene delovne uspešnosti. Tega pogoja, kot rečeno, zakonodaja časovno ne določa ter je stvar presoje, odločitve in argumentacije ocenjevalca v vsakem posameznem primeru, ali lahko glede na dolžino opravljanja dela v ocenjevalnem obdobju poda oceno dela po posameznih elementih ocenjevanja ali ne. Kot je bilo že navedeno, mora ocenjevalec oceno delovne uspešnosti podati, če je bilo dejansko opravljanje dela več kot šest mesecev v ocenjevalnem obdobju.

Javni uslužbenec, ki zaradi neizpolnjevanja pogoja dejanskega trajanja opravljanja dela v posameznem ocenjevalnem obdobju za to ocenjevalno obdobje ocene delovne uspešnosti ne pridobi, je ocenjen za naslednje ocenjevalno obdobje v naslednjem letu do 15. marca.(13)

V praksi se pogosto postavlja vprašanje, kako na pravico do pridobitve ocene delovne uspešnosti vpliva dejstvo, da je bil posamezni javni uslužbenec med ocenjevalnim obdobjem premeščen oziroma je sklenil pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v isti ali višji tarifni skupini pri istem ali drugem delodajalcu javnega sektorja. Na pravico do pridobitve ocene delovne uspešnosti to ne vpliva, temveč na vprašanje, ali ni v tem primeru morda prišlo do prekinitve teka napredovalnega obdobja in je triletno napredovalno obdobje, ki mora preteči do naslednjega napredovanja, začelo teči znova.(14) Pri preverjanju pogojev za napredovanje se namreč upoštevajo ocene delovne uspešnosti, ki so pridobljene v napredovalnem obdobju.(15)

Ocenjevanje izvede odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužbenca po pooblastilu odgovorne osebe. V zvezi s tem je treba posebej opozoriti, da ima torej na podlagi predpisa, to je šestega odstavka 4. člena uredbe o napredovanju v plačni razred, pooblastilo za ocenjevanje zgolj odgovorna oseba, to pa je glede na določbo prvega odstavka 2. člena te uredbe predstojnik ali poslovni organ. Nadrejeni javnega uslužbenca lahko oceni delovno uspešnost svojih podrejenih le, če mu odgovorna oseba izda za ocenjevanje izrecno pooblastilo. To pooblastilo namreč ni zajeto v splošnem pooblastilu vodstvenega delovnega mesta ali splošnem pooblastilu za vodenje.

Glede pristojnega ocenjevalca delovne uspešnosti se v praksi pogosto pojavijo vprašanja in težave, kadar med ocenjevalnim obdobjem pride do spremembe na delovnem mestu ocenjevalca ali ko javni uslužbenec zamenja delovno mesto in s tem pristojnega ocenjevalca. Težavam se je mogoče izogniti s tem, da javni uslužbenec pred spremembo delovnega mesta in s tem ocenjevalca svojega ocenjevalca zaprosi za izdelavo delne ocene delovne uspešnosti, ki jo predloži nato končnemu ocenjevalcu pri izdelavi končne ocene za celotno ocenjevalno obdobje. Enako se priporoča, da se tudi ob primopredaji poslov od odgovorne osebe oziroma nadrejenega, ki je imel pooblastilo za ocenjevanje in odhaja s svojega položaja med ocenjevalnim obdobjem, zahteva, da izdela delne ocene uspešnosti javnih uslužbencev, ki so nato podlaga za izdelavo ocene delovne uspešnosti za celotno napredovalno obdobje.(16)

Če pride do spremembe pristojnega ocenjevalca po koncu ocenjevalnega obdobja, je pristojen in odgovoren za izdelavo ocene delovne uspešnosti ocenjevalec, ki je bil pristojni ocenjevalec v ocenjevalnem obdobju, in ne ocenjevalec, ki je pristojen za ocenjevanje javnih uslužbencev v tej organizacijski enoti ob ocenjevanju. Uredba o napredovanju v plačni razred v drugem odstavku 4. člena namreč določa, da se ocenjevanje delovne uspešnosti izvede najpozneje do 15. marca vsako leto, torej se lahko tudi prej, vendar ne pred koncem ocenjevalnega obdobja, torej pred 31. decembrom preteklega leta, razen kadar gre za izdelavo delne ocene.

V postopku ocenjevanja delovne uspešnosti se lahko na podlagi meril in elementov ocenjevanja delovne uspešnosti, ki so določeni v prvem odstavku 17. člena ZSPSJ in prilogi III uredbe o napredovanju v plačni razred, javnemu uslužbencu določi ocena:

odlično, ki pomeni, da je delo opravljeno visoko nad pričakovanji glede na merila ocenjevanja,

zelo dobro, ki pomeni, da je delo opravljeno nad pričakovanji glede na merila ocenjevanja,

dobro, ki pomeni, da je delo opravljeno v skladu s pričakovanji glede na merila ocenjevanja,

zadovoljivo, ki pomeni, da je delo opravljeno delno pod pričakovanji glede na merila ocenjevanja,

nezadovoljivo, ki pomeni, da je delo opravljeno v celoti pod pričakovanji glede na merila ocenjevanja.

Ne glede na to, da direktorji iz plačne skupine B med opravljanjem dela na direktorskem delovnem mestu ne napredujejo v višji plačni razred, ampak je njihova plača fiksna, določena s fiksnim plačnim razredom, se tudi med mandatom ocenjuje njihova delovna uspešnost.(17) Če gre za javne uslužbence, ki so delo na položajnem delovnem mestu nastopili za določen čas, sicer pa imajo s svojim delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, se po koncu mandata premestijo oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto in ocene delovne uspešnosti, prejete med opravljanjem dela na mandatnem delovnem mestu iz plačne skupine B, so ključne pri določitvi njihove plače na novem delovnem mestu. Direktorjem iz plačne skupine B se za posamezno koledarsko leto med mandatom določi ocena delovne uspešnosti v skladu z določbami 9. člena uredbe o napredovanju v plačni razred. Direktorjem v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti se za posamezno leto mandata upošteva ocena delovna uspešnosti, ki se določi enako kot za druge javne uslužbence v teh organih.(18) Direktorjem v drugih subjektih javnega sektorja se za posamezno koledarsko leto mandata ocena delovne uspešnosti določi glede na višino oziroma odstotek redne delovne uspešnosti, določene na podlagi pravilnikov o merilih za ugotavljanje redne delovne uspešnosti direktorjev s posameznega področja javnega sektorja.(19) Zaradi navedenega načina določanja ocene delovne uspešnosti direktorjev javnega sektorja je treba za te direktorje določiti višino oziroma odstotek redne delovne uspešnosti, ki bi jo prejeli za posamezno leto mandata, zaradi interventnih ukrepov na tem področju pa se tako določena redna delovna uspešnost nato ne izplača.

Funkcionarji javnega sektorja, razen funkcionarjev pravosodnih organov, torej sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, ne morejo napredovati v višji plačni razred in imajo podobno kot direktorji v javnem sektorju iz plačne skupine B fiksno določeno plačo z določitvijo konkretnega plačnega razreda za posamezno funkcijo. V primerjavi z direktorji javnega sektorja se funkcionarji med opravljanjem funkcije tudi ne ocenjujejo. Sodniki, državni tožilci in državni pravobranilci se ocenjujejo in lahko napredujejo v višji plačni razred po postopku, določenem v zakonih, ki urejajo njihov položaj, in v razponih plačnih razredov, kot so določeni v prilogi 3 ZSPJS.

2.4. Preizkus ocene delovne uspešnosti

Postopek preizkusa podeljene ocene delovne uspešnosti je enotno za vse subjekte javnega sektorja urejen v 17. a členu ZSPJS. Javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen oziroma ki se ne strinja z oceno, lahko v osmih delovnih dneh od poteka roka za ocenitev (rok za podelitev ocene in seznanitev javnega uslužbenca z oceno je 15. marec) oziroma v osmih delovnih dneh od seznanitve z oceno zahteva, da se oceni oziroma zahteva preizkus ocene pred posebno komisijo.(20)

Komisijo za preizkus ocene mora imenovati odgovorna oseba(21) v 15 dneh od vložitve zahteve za preizkus ocene. V komisijo za preizkus ocene, ki je tričlanska, se lahko imenujejo javni uslužbenci, ki imajo najmanj enako stopnjo izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto javnega uslužbenca, ki je zahteval preizkus ocene. Glede na to, da je lahko v manjših subjektih javnega sektorja težava pri sestavi komisije glede na prej navedeni pogoj ali da gre za delovno mesto javnega uslužbenca, ki zahteva preizkus, na katerem se izvajajo neke posebne naloge in pristojnosti, ZSPJS dopušča tudi možnost, da se v komisijo za preizkus ocene imenujejo uslužbenci drugega proračunskega uporabnika. Glede na izrecno določbo v tretjem odstavku 17. a člena ZSPJS, da imata nadrejeni in javni uslužbenec, ki je zahteval preizkus ocene, pravico, da se udeležita preizkusa ocene, to pomeni, da nadrejeni oziroma ocenjevalec ne more biti imenovan v komisijo za preizkus ocene.

Komisija za preizkus ocene mora najpozneje v 15 dneh od imenovanja opraviti preizkus ocene in določiti oceno s sklepom (torej podeljeno oceno potrditi ali jo spremeniti, zakonodaja pa ne predvideva možnosti, da bi komisija za preizkus ocene podeljeno oceno razveljavila in zadevo vrnila ocenjevalcu) oziroma v tem roku naložiti delodajalcu, da javnega uslužbenca oceni. Če delodajalec nato javnega uslužbenca ne oceni v roku, ki ga je postavila komisija, lahko javni uslužbenec neposredno uveljavlja sodno varstvo v skladu z delovnopravnimi predpisi.(22) Če delodajalec javnega uslužbenca na podlagi zahteve komisije za preizkus ocene oceni, lahko javni uslužbenec tudi zoper to oceno zahteva preizkus ocene, če se z njo ne strinja. Zoper oceno komisije, ki jo komisija sprejme pri odločanju o zahtevi za preizkus ocene in je s tem dokončna, lahko javni uslužbenec uveljavlja nato sodno varstvo v skladu z delovnopravnimi predpisi.(23) Navedeno varstvo pravic javnih uslužbencev glede ocenjevanja delovne uspešnosti je specialna ureditev glede na splošno ureditev varstva pravic javnih uslužbencev po ZJ. Glede na navedeno se za ocenjevanje delovne uspešnosti po ZSPJS ne uporabljajo določbe 24. člena ZJU o varstvu pravic zaposlenih, tako ne obstaja možnost vložitve pritožbe na komisijo za pritožbe iz delovnih razmerij zaradi nestrinjanja z oceno ali nepridobitve ocene.

2.5 Ureditev prehoda v nov plačni sistem glede ocenjevanja delovne uspešnosti

Ob prehodu v nov plačni sistem javnega sektorja na podlagi ZSPJS in uveljavitvi novega sistema napredovanja javnih uslužbencev v plačni razred v letu 2008 je bilo treba v nov sistem napredovanja v plačni razred prevzeti tudi ocene delovne uspešnosti za leti 2006 in 2007, ki so jih javni uslužbenci pridobili še po predpisih, veljavnih v starem plačnem sistemu javnega sektorja, in jih javni uslužbenci še niso porabili za napredovanje v višji plačni razred po starih predpisih plačnega sistema javnega sektorja. Ocene so se prevedle v nov sistem v skladu s pravilom, določenim v petem odstavku 11. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.(24) Pretvorba se je naredila na ocenjevalnih listih, ki so v prilogah IV a in IV b uredbe. Navedeno pretvorbo »neporabljenih« ocen delovne uspešnosti javnih uslužbencev za leti 2006 in 2007 v nov plačni sistem so morali delodajalci izvesti do 15. marca 2009.(25)

Posebna prehodna ureditev je veljala tudi za ocenjevanje delovne uspešnosti v letu 2009. V letu 2009 so se za potrebe napredovanja v plačni razred za leto 2008 ocenili v skladu z novo ureditvijo ZSPJS in uredbo o napredovanju v plačni razred vsi javni uslužbenci, razen tistih, ki so napredovali s 1. 10. 2008. Javni uslužbenci, ki so napredovali s 1. 10. 2008, so se prvič ocenili za potrebe napredovanja v višji plačni razred v letu 2009 za leto 2010 oziroma je bila ocena delovne uspešnosti za leto 2009, pridobljena v letu 2010, prva ocena, ki se je zanje upoštevala pri preverjanju pogojev za naslednje napredovanje v višji plačni razred. Razlog navedene ureditve je, da so ti javni uslužbenci, ki so s 1. 10. 2008 napredovali v višji plačni razred še po predpisih o napredovanju starega plačnega sistema, pri napredovanju s 1. 10. 2008 večino leta 2008 že imeli vključeno v oceni delovne uspešnosti, ki so jo pridobili kot oceno uspešnosti v celotnem napredovalnem obdobju za potrebe napredovanja s 1. 10. 2008, in bi se v primeru upoštevanja letne ocene delovne uspešnosti za leto 2008 leto 2008 oziroma vsaj večina leta 2008 (do 1. 9. 2008) dvakrat upoštevala pri napredovanju v višji plačni razred. Vendar pa je to dejansko le ureditev glede pridobitve oziroma upoštevanja ocene za leto 2008 za te javne uslužbence za potrebe napredovanja v višji plačni razred. To pa ne pomeni, da se javni uslužbenci, ki so napredovali s 1. 10. 2008, v letu 2009 sploh niso ocenjevali oziroma se ni ocenjevala njihova delovna uspešnost. Tudi ti javni so se morali ocenjevati v letu 2009 za leto 2008, ta ocena pa se je upoštevala le pri preverjanja pogojev za napredovanje v višji uradniški naziv, ne pa tudi pri preverjanju pogojev za napredovanje v višji plačni razred.(26)

Prehod v nov sistem ocenjevanja delovne uspešnosti za javne uslužbence iz plačne skupine B, torej direktorje v javnem sektorju, ureja 13. člen uredbe o napredovanju v plačni razred.

2.6 Interventni ukrepi na področju ocenjevanja delovne uspešnosti

Na področju ocenjevanja delovne uspešnosti ni bilo do zdaj sprejetih nobenih interventnih ukrepov. Tudi v letih, ko so veljali oziroma še veljajo interventni ukrepi glede napredovanja v višji plačni razred in napredovanja v višji uradniški naziv, to je vse od leta 2011, je ocenjevanje delovne uspešnosti potekalo vsako leto in še poteka v skladu s sistemsko ureditvijo.

3 NAPREDOVANJE JAVNIH USLUŽBENCEV V VIŠJI PLAČNI RAZRED

Napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred in napredovanje uradnikov v višji uradniški naziv se med seboj ne izključujeta. Napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede na podlagi uredbe o napredovanju v plačni razred ne izključuje hkratnega napredovanja javnega uslužbenca v naziv oziroma višji naziv v nobeni dejavnosti javnega sektorja, kjer je na podlagi področnih predpisov mogoče tudi napredovati v naziv ali višji naziv na delovnem mestu.(27)

Napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred je urejeno v teh predpisih:

16. do 20. členu ZSPSJ,

Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (uredba o napredovanju v plačni razred).

V poglavju 2.1 je že bilo pojasnjeno, da uredba o napredovanju v plačni razred velja za javne uslužbence v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti, pravosodnih organih, javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna. Postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje sta tako z navedeno uredbo predpisana enotno za večji del javnega sektorja. Posebna ureditev postopka in načina preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje je na podlagi tretjega do petega odstavka 17. člena ZSPJS za javne uslužbence v drugih državnih organih, javne uslužbence v javnih zavodih s področja zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v visokošolskih zavodih ter v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti. Pri teh subjektih javnega sektorja se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje uredita v splošnih aktih, ki se sprejmejo po postopku, določenem v tretjem do petem odstavku 17. člena ZSPJS.

Ne glede na navedene posebne pravne podlage, s katerimi sta urejena postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje, pa za vse subjekte javnega sektorja veljajo pravila glede napredovanja v plačni razred, ki so urejena neposredno v ZSPJS in jih s podzakonskimi predpisi in splošnimi akti, izdanimi na podlagi drugega do petega odstavka 17. člena ZSPJS, ni mogoče drugače urediti. Gre predvsem za določbe 16. člena, v katerem je urejeno najvišje mogoče število plačnih razredov, ki jih je mogoče doseči z napredovanjem v višji plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu, določba 16. člena ZSPJS pa vsebuje tudi pravilo, da se napreduje vsaka tri leta za en ali dva plačna razreda.

Javni uslužbenec torej lahko na podlagi ZSPJS vsaka tri leta napreduje za en ali dva plačna razreda, če izpolnjuje predpisane pogoje. Pogoji za napredovanje v višji plačni razred pa so v bistvu trije, in sicer:

potek napredovalnega obdobja,

pridobitev ustreznih ocen delovne uspešnosti v napredovalnem obdobju in s tem zbir ustreznega števila točk za napredovanje,

še nedosežen najvišji plačni razred, ki ga je mogoče doseči z napredovanjem v višji plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu.

Javni uslužbenec mora pogoje za napredovanje v višji plačni razred izpolniti v napredovalnem obdobju, to pomeni najpozneje do 30. marca, ne glede na to, da se pogoji za napredovanje ugotavljajo do 15. marca. S 1. aprilom namreč javni uslužbenec nato napreduje in začne teči novo napredovalno obdobje. Predvsem pogoj triletnega napredovalnega obdobja je treba računati do 30. marca.(28)

3.1 Napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred

Napredovalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene delovne uspešnosti, ki mu omogočajo napredovanje.(29) Opredelitev napredovalnega obdobja v bistvu vsebuje tri ključne elemente, in sicer:

da je to najmanj triletno obdobje. »Najmanj« triletno zato, ker sistem ne pozna več možnosti pospešenega napredovanja, to je napredovanja pred potekom splošnega triletnega napredovalnega obdobja.(30) Če pa javni uslužbenec v obdobju treh let napredovalnega obdobja iz seštevka treh najvišjih ocen delovne uspešnosti ne zbere zadostnega števila točk za napredovanje, se napredovalno obdobje, to je obdobje, kot javni uslužbenec zbira letne ocene delovne uspešnosti za napredovanje, podaljša. To podaljšanje je lahko tudi za več let, dokler javni uslužbenec iz treh prejetih ocen delovne uspešnosti ne zbere zadostnega števila točk za napredovanje. V izjemnem primeru napredovanja v skladu s petim odstavkom 5. člena uredbe o napredovanju v plačni razred je napredovalno obdobje v bistvu šest let;(31)

da se pri seštevku ocen delovne uspešnosti oziroma njihovi pretvorbi v točke kot pogoj za napredovanje upošteva seštevek le treh najvišjih ocen delovne uspešnosti in ne vseh ocen delovne uspešnosti, prejetih v napredovalnem obdobju (ko je to zaradi ne dovolj visokih ocen delovne uspešnosti podaljšano). Le v izjemnem primeru napredovanja v skladu s petim odstavkom 5. člena uredbe o napredovanju v plačni razred se upošteva šest ocen delovne uspešnosti;(32)

da se pri opredelitvi pojma napredovalnega obdobja iz drugega odstavka 2. člena uredbe o napredovanju v plačni razred kot tretji element nujno doda še dodatno merilo glede začetka teka napredovalnega obdobja, in sicer, da začne napredovalno obdobje na novo teči tudi, če pride do prekinitve teka napredovalnega obdobja. Glede začetka teka napredovalnega obdobja, to je obdobja, v katerem javni uslužbenec zbira ocene delovne uspešnosti za napredovanje v višji plačni razred, so ključni v bistvu trije dogodki, od katerih naprej začne teči novo napredovalno obdobje, to pa je od:

zaposlitve v javnem sektorju ali

zadnjega napredovanje v višji plačni razred ali

premestitve na drugo delovno mesto oziroma sklenitve pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto, vendar le, če je drugo delovno mesto, na katero je javni uslužbenec premeščen oziroma za katero je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, tako drugačne zahtevnosti, da to povzroči prekinitev teka napredovalnega obdobja.

Kdaj se zaradi premestitve oziroma sklenitve pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto napredovalno obdobje prekine in začne z dnem premestitve oziroma sklenitve pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto teči na novo, je določeno v tretjem odstavku 16. člena ZSPJS in drugem odstavku 8. člena uredbe o napredovanju v plačni razred. Glede na navedeno določbo ZSPJS se napredovalno obdobje ne prekine, če je tako za staro delovno mesto kot tudi za delovno mesto po premestitvi oziroma sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe, torej sta delovni mesti v isti tarifni skupini.

(33)

Ta določba ZSPJS je konkretizirana in nekoliko ožja nato v drugem odstavku 8. člena uredbe o napredovanju v plačni razred, v katerem je določeno, da se javnemu uslužbencu pri prehodu na drugo delovno mesto v javnem sektorju napredovalno obdobje ne prekine, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

(34)

Plačne skupine in plačne podskupine so opredeljene v 7. členu ZSPJS. V preglednici prvega odstavka tega člena ZSPJS so v prvem stolpcu navedene plačne skupine, v drugem pa plačne podskupine posamezne plačne skupine. V praksi se pogosto postavi vprašanje, kdaj gre za istovrstna oziroma sorodna delovna mesta, ki so v različnih plačnih podskupinah. V zakonodaji ali kolektivnih pogodbah to ni konkretneje opredeljeno, zato je to dejansko vprašanje, presoja in odločitev o tem

pa v pristojnosti posameznega delodajalca, ki mora presoditi naloge obeh delovnih mest, argumentirati oziroma obrazložiti svojo odločitev o tem vprašanju in to tudi navesti v samem aktu o napredovanju javnega uslužbenca.

3.2 Ocena delovne uspešnosti kot pogoj za napredovanje v plačni razred

Pogoj za napredovanje javnega uslužbenca v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju.(35) V novem plačnem sistemu je tako bistveno poenostavljen sistem ugotavljanja pogojev za napredovanje, saj je bilo treba v starem plačnem sistemu poleg nadpovprečne delovne uspešnosti v napredovalnem obdobju z dokazili izkazati tudi druge pogoje za napredovanje, in sicer dodatna funkcionalna znanja, interdisciplinarno usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica, samostojnost in zanesljivost pri delu ter ustvarjalnost.(36) Prav tako ni več pogoja, da mora javni uslužbenec izpolnjevati vse pogoje za zasedbo delovnega mesta, da lahko napreduje v višji plačni razred, kot je bilo določeno v starem plačnem sistemu.(37)

Ocene delovne uspešnosti javnih uslužbencev se za potrebe preverjanja pogojev za napredovanje prevedejo v točke, in sicer ocena odlično se točkuje s 5 točkami, ocena zelo dobro s 4 točkami, ocena dobro s 3 točkami in ocena zadovoljivo z 2 točkama. Ocena nezadovoljivo se ne točkuje. Točke se vpišejo v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju, ki je v prilogi II uredbe o napredovanju v plačni razred. Izpolnjevanje pogojev za napredovanje se ugotavlja na podlagi seštevka treh letnih ocen delovne uspešnosti napredovalnega obdobja.(38) Če javni uslužbenec na podlagi seštevka treh ocen delovne uspešnosti, ki jih je prejel v napredovalnem obdobju, ne zbere zadostnega števila točk za napredovanje, se ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje naslednje leto ob preverjanju izpolnjevana pogojev za napredovanje, to je do 15. marca. Pri preverjanju pogojev za napredovanje takega javnega uslužbenca se upošteva seštevek najugodnejših treh ocen delovne uspešnosti (in ne seštevek vseh ocen delovne uspešnosti, ki jih je zaradi neizpolnjevanja pogojev za napredovanje prejel v podaljšanem napredovalnem obdobju za eno ali tudi za več let.)(39)

Za napredovanje za en plačni razred mora javni uslužbenec iz seštevka treh ocen delovne uspešnosti v napredovalnem obdobju doseči to število točk:

ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,

ob tretjem in četrtem napredovanju najmanj 12 točk,

ob petem napredovanju najmanj 13 točk,

ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.

Če javni uslužbenec ob prvem napredovanju doseže najmanj 14 točk (eno oceno zelo dobro in dve odlično ali tri ocene odlično) ali ob nadaljnjih napredovanjih 15 točk (3 ocene odlično), lahko napreduje za dva plačna razreda istočasno, torej gre za izjemno napredovanje.(40)

Pri ugotavljanju pogojev glede potrebnega števila točk je treba v konkretnem primeru javnega uslužbenca upoštevati določbo šestega odstavka 5. člena uredbe o napredovanju v plačni razred, po kateri se vsak plačni razred, dosežen z napredovanjem ali uvrstitvijo nad plačnim razredom delovnega mesta (ne naziva!), šteje za eno napredovanje. Torej se potrebno število točk za napredovanje presoja glede na to, v kateri plačni razred delovnega mesta naj bi javni uslužbenec napredoval, in ne glede na to, kolikokrat do zdaj je že napredoval v plačni razred.

V petem odstavku 5. člena uredbe o napredovanju v plačni razred je še izjemoma določena možnost napredovanja tistih javnih uslužbencev, ki dlje časa ne dosežejo potrebnega števila točk za napredovanje iz seštevka treh ocen delovne uspešnosti. Tako lahko izjemoma napreduje za en plačni razred tudi javni uslužbenec, če je od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju (oziroma od prekinitve teka napredovalnega obdobja) preteklo najmanj šest let (torej gre za najmanj šestletno napredovalno obdobje) in je v tem obdobju dosegel povprečno oceni najmanj dobro. To pomeni, da mora doseči povprečje ocen v najmanj šestletnem obdobju najmanj 3 (ocena nezadovoljivo se ne točkuje), kar vsebinsko pomeni, da delo opravlja v skladu s pričakovanji. Pri tem se tako kot najstarejše še »neporabljene« ocene lahko upoštevajo ocene za leto 2006, pridobljene v letu 2007, saj so se glede na določbe devetega in desetega odstavka 11. člena uredbe o napredovanju v plačni razred v nov plačni sistem prevzele in »prevedle« le še »neporabljene« ocene za leti 2006 in 2007.

3.3 Največje mogoče število plačnih razredov, ki jih je mogoče doseči z napredovanjem v višji plačni razred

Kot tretji pogoj pri preverjanju pogojev za napredovanje konkretnega javnega uslužbenca v plačni razred je treba tudi preveriti, ali javni uslužbenec glede na omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči v posameznem nazivu oziroma na posameznem delovnem mestu, sploh še lahko napreduje v višji plačni razred. Pravila o tem so določena v drugem odstavku 16. člena, in sicer:

javni uslužbenci na delovnih mestih, na katerih ni mogoče napredovati v naziv (se ne opravljajo v nazivu ali se opravljajo v enem nazivu), lahko na delovnem mestu napredujejo največ za deset plačnih razredov,

javni uslužbenci na delovnih mestih, na katerih je mogoče tudi napredovanje v višji naziv, lahko v posameznem nazivu napredujejo za največ pet plačnih razredov (omejitev mogočega števila plačnih razredov napredovanja je tako na teh delovnih mestih omejena na posamezen naziv, na delovno mesto pa ne). Če na teh delovnih mestih skupaj v vseh nazivih ni mogoče napredovanje za deset plačnih razredov, je izjemoma v najvišjem nazivu mogoče napredovati za toliko plačnih razredov, da je doseženo napredovanje v nazivih skupno za deset plačnih razredov.(41)

3.4 Postopek napredovanja v višji plačni razred

Postopek preverjanja pogojev za napredovanje se izvede vsako leto do 15. marca.(42) Glede na navedeni rok bi bilo treba ocenjevanje delovne uspešnosti, za katero je skrajni rok po predpisih tudi 15. marec, končati čim prej, seznaniti javne uslužbence z ocenami, da bi ocene delovne uspešnosti do 15. marca postale že dokončne, saj se preverjanje pogojev za napredovanje lahko opravi šele na podlagi dokončnih ocen delovne uspešnosti. Javnemu uslužbencu nato pripada višja plača zaradi napredovanja v višji plačni razred od 1. aprila v letu, ko je izpolnil pogoje za napredovanje v višji plačni razred.(43)

Preverjanje pogojev za napredovanje lahko opravijo strokovne službe delodajalca, o napredovanju pa odloči pristojni organ oziroma predstojnik, ki je podpisnik aktov, ki se javnim uslužbencem izdajo v zvezi z napredovanjem.

Ob izpolnitvi pogojev za napredovanje v višji plačni razred delodajalec javnega uslužbenca obvesti s pisnim obvestilom, ki vsebuje obvestilo o izpolnjevanju pogojev za napredovanje, o številu plačnih razredov napredovanja in novem plačnem razredu javnega uslužbenca.(44) Hkrati z obvestilom o napredovanju mu izroči pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi, v katerem se mu glede na napredovanje v višji plačni razred na novo določi plača. Obvestilo in pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi morata biti javnemu uslužbencu izročena najpozneje 15 dni po poteku roka za preverjanje pogojev za napredovanje (15. marec), torej do 30. marca.(45) V praksi se pogosto postavlja vprašanje, kakšne posledice ima zamuda roka za izdajo aktov o napredovanju. Neposrednih posledic zamuda tega roka sicer nima, tvega pa s tem delodajalec, da bodo zaposleni po preteku tega roka, torej po 30. marcu, začeli vlagati zahtevke za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja na podlagi drugega odstavka 24. člena ZJU (oziroma prvega odstavka 200. člena ZDR-1 pri subjektih javnega sektorja, za katere ne velja drugi del ZJU). Prav tako se je pojavilo že tudi vprašanje, kaj lahko stori delodajalec, če javni uslužbenec odkloni podpis aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim se mu določi nova plača na podlagi napredovanja. Postavlja se sicer vprašanje, ali do take situacije sploh kdaj v praksi pride, vendar so mogoči primeri, ko npr. javni uslužbenec ne bi želel podpisati aneksa k pogodbi o zaposlitvi za napredovanje za en plačni razred, ker meni, da izpolnjujejo pogoje za napredovanje za dva plačna razreda. Ob odklonitvi podpisa aneksa k pogodbi o zaposlitvi zaradi napredovanja v višji plačni razred se predlaga, da delodajalec kljub nepodpisanemu aneksu k pogodbi o zaposlitvi začne s 1. aprilom izplačevati plačo glede na plačni razred, dosežen za napredovanjem, na podlagi petega odstavka 3. člena ZSPJS, javni uslužbenec pa lahko kadar koli vloži zahtevek za odpravo nezakonitosti na podlagi 3. a člena ZSPJS.

Javni uslužbenci iz plačne skupine B – direktorji, ravnatelji in tajniki v času, ko so na tem delovnem mestu, ne napredujejo v višji plačni razred, imajo torej fiksni plačni razred, se pa letno ocenjuje njihova delovna uspešnost tudi v času, ko so na tem delovnem mestu.(46) Pridobljene ocene delovne uspešnosti v času, ko so na delovnem mestu iz plačne skupine B, namreč pomembno vplivajo na določitev njihove plače po prenehanju mandata direktorja, če ostanejo zaposleni v javnem sektorju in sklenejo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto. Pravila za njihovo določitev plače po prenehanju mandata so določena v prvem odstavku 9. člena uredbe o napredovanju v plačni razred. Pri tem se upoštevajo plačni razred in napredovalno obdobje, ki so ju dosegli na delovnem mestu v javnem sektorju, preden so zasedli mandatno delovno mesto v plačni skupini B, ter število napredovanj, ki bi jih dosegli na delovnem mestu v plačni skupini B, če bi lahko na tem delovnem mestu napredovali vsaka tri leta. Pri določitvi plačnega razreda pa se nato glede na delovno mesto, za katero sklenejo pogodbo o zaposlitvi po prenehanju mandata, upoštevajo tudi določbe 19. in 20. člena o določitvi plačnega razreda ob premestitvi oziroma sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto v isti ali višji tarifni skupini. Direktor po prenehanju mandata ne napreduje na podlagi določb navedene uredbe, torej se ne ugotavlja število napredovanj, ki bi jih lahko dosegel na delovnem mestu direktorja, če je bil razrešen iz krivdnih razlogov.(47)

Funkcionarji med opravljanjem funkcije ne morejo napredovati v višji plačni razred in se tudi med opravljanjem funkcije ne ocenjuje njihova delovna uspešnosti. Zaradi tega se za njihovo določitev plače po prenehanju funkcije ne uporabljajo pravila 9. člena uredbe o napredovanju v plačni razred, temveč se upoštevajo zgolj plačni razredi, ki so jih v javnem sektorju dosegli pred imenovanjem na funkcijo. Izjema so sodniki, državni tožilci in državni pravobranilci, ki tudi med opravljanje te funkcije lahko napredujejo tudi v višji plačni razred, vendar pa na podlagi zakonov, ki urejajo njihov položaj. Razpon plačnih razredov, torej uvrstitveni plačni razred posamezne funkcije v plačni razred, in plačni razred, ki ga je mogoče doseči z napredovanjem na posamezni pravosodni funkciji, pa sta določena v ZSPJS in se ne urejata v področni zakonodaji.

3.5 Ureditev prehoda v nov plačni sistem glede napredovanja v višji plačni razred

Prehod sistema napredovanja v višji plačni razred iz starega v nov plačni sistem javnega sektorja ureja uredba o napredovanju v plačni razred v 11. do 14. členu. Bistven je 11. člen, ki pa je bil z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 91/08) spremenjen v celoti in je torej treba glede prehodne ureditve napredovanja v višji plačni razred upoštevati določbe tega spremenjenega 11. člena uredbe.

Ne glede na to, da so delodajalci javnega sektorja prehod v nov sistem napredovanja že morali urediti najpozneje do 15. marca 2009,(48) pa je treba še vedno uporabiti posamezne določbe prehodnega sistema napredovanja uredbe oziroma upoštevati za pravilno odločanje o pravici do napredovanja posameznih javnih uslužbencev.

S 1. 10. 2008 so še po starih predpisih lahko napredovali v višji plačni razred vsi javni uslužbenci, ki so do 1. 9. 2008 izpolnili pogoje za napredovanje še po starih plačnih predpisih, tudi tisti javni uslužbenci, ki so do 1. 9. 2008 izpolnili pogoje za napredovanje po starih predpisih, vendar so že dosegli najvišje število napredovanj, ki jih je bilo z napredovanjem mogoče doseči v starem plačnem sistemu.(49)

Javni uslužbenci, ki pravice do napredovanja v starem plačnem sistemu niso imeli in so jo pridobili šele na podlagi ZSPJS, lahko prvič napredujejo, ko pridobijo tri letne ocene delovne uspešnosti (in izpolnijo druge pogoje za napredovanje) po predpisih novega plačnega sistema. Prva ocena, ki se tem javnim uslužbencem upošteva pri napredovanju v višji plačni razred, je ocena za leto 2008, pridobljena v letu 2009. Ti javni uslužbenci so:

javni uslužbenci, ki so bili na dan prevedbe na delovnih mestih, določenih po 65. členu ZDDO,

javni uslužbenci, ki niso imeli zahtevane stopnje strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katero so bili razporejeni,

javni uslužbenci, zaposleni v JZ RTV Slovenija, pri katerih je bilo ob prevedbi upoštevano napredovanje na podlagi 49. b člena ZSPJS,

javni uslužbenci, pri katerih je bilo ob prevedbi upoštevano napredovanje na podlagi 49. č člena ZSPJS v povezavi z 49. členom KPJS.

Prvo preverjanje pogojev za napredovanje po novih predpisih se je tako opravilo v letu 2009, ko je bilo treba za vsakega javnega uslužbenca ugotoviti tudi trajanje napredovalnega obdobja in prevesti morebitne neporabljene ocene delovne uspešnosti za leti 2006 in 2007, razen za javne uslužbence, ki so napredovali s 1. 10. 2008 še po starih predpisih.

Za sam prehod pa je pomembna tudi določba dvanajstega odstavka 11. člena uredbe o napredovanju v plačni razred, ki omogoča prehod s treh datumov preverjanja pogojev za napredovanje v starem plačnem sistemu (1. januar, 1. maj in 1. september) na en sam datum preverjanja pogojev za napredovanje v novem plačnem sistemu, to je 15. marec. Prehodno obdobje je veljalo za tiste javne uslužbence, ki so pogoje za napredovanje izpolnili v letih 2009 in 2010. V teh dveh letih je namreč veljajo, da se je glede izpolnitve pogoja triletnega napredovalnega obdobja štelo, da je ta pogoj izpolnjen, če ga je javni uslužbenec izpolnil do konca koledarskega leta in ne nujno do konca napredovalnega obdobja (30. marec), kot sicer velja kot rok, do katerega morajo biti izpolnjeni pogoji za napredovanje v višji plačni razred.

Prehod v nov plačni sistem glede napredovanja v plačni razred za direktorje javnega sektorja iz plačne skupine je urejen v 13. členu uredbe o napredovanju v plačni razred.

3.6 Interventni ukrepi na področju napredovanja v višji plačni razred

Interventni ukrepi na področju napredovanja v višji plačni razred so bili prvič uveljavljeni za napredovanje v letu 2011 in nato vsako leto, tudi v letu 2014. Vsebina interventne ureditve napredovanja v višji plačni razred je bila v posameznem letu različna, preglednost sprejetih ukrepov po letih pa otežuje dejstvo, da so bili interventni ukrepi na področju plač in drugih prejemkov zaposlenih v javnem sektorju, vključno z ukrepi na področju napredovanja, v posameznih letih vključeni v različne zakone.

Pri napredovanju v višji plačni razred so za posamezno leto veljali ti interventni ukrepi:

v letu 2011 ni bilo napredovanja v višji plačni razred, leto 2011 se tudi ni štelo v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred (8. člen Zakona o interventnih ukrepih – Uradni list RS, št. 94/10);

v letu 2012 je bilo izvedeno napredovanje v višji plačni razred, leto 2012 se je štelo v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred, vendar pa so ob napredovanju javni uslužbenci pridobili le pravico do višjega plačnega razreda, pravice do plače v skladu z višjim plačnim razredom pa ne (6. člen Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 – Uradni list RS, št. 110/11). Pravico do plače glede na višji plačni razred so javni uslužbenci pridobili s 1. aprilom 2014 (11. člen ZIPRS1314-A – Uradni list RS, št. 46/13);(50)

v letu 2013 ni bilo napredovanja v višji plačni razred, leto 2013 pa se je štelo v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred (162. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ – Uradni list RS, št. 40/12);

v letu 2014 ni bilo napredovanja v višji plačni razred, leto 2014 se ni štelo v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred (11. člen ZIPRS1314-A – Uradni list RS, št. 46/13).

4 NAPREDOVANJE URADNIKOV V VIŠJI URADNIŠKI NAZIV

Napredovanje zaposlenih v naziv ali višji naziv na istem delovnem mestu ni del sistemske ureditve plačnega sistema javnega sektorja, temveč je urejeno s področnimi predpisi, ki urejajo posamezne dele javnega sektorja ali posamezne dejavnosti, v katerih je mogoče tudi napredovanje zaposlenih v naziv ali višji naziv. Napredovanja v višji naziv namreč ne poznamo samo v sistemu uradnikov na podlagi ZJU, temveč je na določenih (ne vseh) delovnih mestih mogoče napredovati v naziv ali višji naziv tudi v nekaterih drugih dejavnostih, npr. na področju kulture, knjižničarstva, socialnega skrbstva, zdravstva, vzgoje in izobraževanja.

Napredovanje uradnikov v višji naziv, ki se izvaja zaradi spodbujanja kariere uradnikov in njihovega nagrajevanja, je urejeno v Uredbi o napredovanju uradnikov v nazive (Uradni list RS, št. 98/08, 16/09 in 19/10). Ta uredba določa pogoje in postopek napredovanja uradnikov v višji naziv v :

organih državne uprave,

pravosodnih organih in

upravah lokalnih skupnosti.

Pogoji in postopek napredovanja uradnikov v višji naziv v drugih državnih organih so urejeni s splošnim aktom posameznega državnega organa.

4.1 Pogoji za napredovanje uradnika v višji uradniški naziv

Da lahko uradnik napreduje v višji uradniški naziv na delovnem mestu,(51) morajo biti izpolnjeni ti pogoji:(52)

uradnik mora izpolnjevati pogoj glede predpisane stopnje izobrazbe in delovnih izkušenj ter druge pogoje za zasedbo delovnega mesta, določene z zakonom, podzakonskim predpisom oziroma splošnim aktom delodajalca,

da se delo na delovnem mestu, na katerem uradnik dela, lahko opravlja tudi v višjem uradniškem nazivu,

da uradnik doseže ustrezne ocene delovne uspešnosti. (53)

Uradnik pa ne more napredovati, če:(54)

je bila v času od njegovega zadnjega imenovanja v naziv ugotovljena njegova nesposobnost za opravljanje dela. V tem primeru mora uradnik po ugotovljeni nesposobnosti ponovno izpolniti pogoje za napredovanje v višji naziv, torej se ocene delovne uspešnosti, pridobljene pred ugotovitvijo nesposobnosti, ne upoštevajo;

je bil uradniku izrečen disciplinski ukrep opomina ali denarne kazni. V tem primeru uradnik ne more napredovati, dokler izrečeni ukrep ni izbrisan iz evidence;

je bil uradnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom. V tem primeru uradnik ne more napredovati, dokler izrečena kazen ni izbrisana iz kazenske evidence.

Za preverjanje izpolnjevana pogoja glede ocen delovne uspešnosti se upoštevajo ocene, ki jih uradnik pridobi v skladu s predpisi plačnega sistema javnega sektorja, ki urejajo ocenjevanje in napredovanje v višji plačni razred.(55)

Uradnik mora za napredovanje v višji uradniški naziv v nazivu iste stopnje(56) doseči te ocene delovne uspešnosti:

trikrat oceno odlično ali

štirikrat oceno najmanj zelo dobro ali

petkrat najmanj oceno dobro.

Izjemoma lahko uradnik tudi napreduje v višji naziv, ko glede na točke, pridobljene iz ocen delovne uspešnosti v skladu z uredbo o napredovanju v plačni razred, doseže v štirih letih 16 točk, pri čemer se število točk, doseženih z oceno zadovoljivo, ne upošteva.

Uredba v 5. členu določa tudi nekatere izjeme glede potrebnih ocen za napredovanje v višji uradniški naziv, in sicer:

uradnik lahko napreduje v naziv druge stopnje (sekretar oziroma drugačno poimenovanje naziva druge stopnje v področni zakonodaji), ko v nazivu iste stopnje doseže petkrat oceno odlično ali šestkrat najmanj oceno zelo dobro,

uradnik lahko napreduje v naziv prve stopnje (višji sekretar oziroma drugačno poimenovanje naziva prve stopnje v področni zakonodaji), ko v nazivu iste stopnje doseže sedemkrat oceno odlično, pri čemer v naziv prve stopnje tudi ni mogoče napredovati na podlagi pravil pospešenega napredovanja iz 8. člena uredbe.(57)

Na podlagi in pod pogoji 8. člena uredbe o napredovanju v naziv je izjemoma mogoče tudi pospešeno napredovanje, to je napredovanje že po pridobljeni eni oceni odlično, če predstojnik na predlog nadrejenega ugotovi, da so delovne in strokovne kvalitete uradnika izjemnega pomena za delo organa. Število takih pospešenih napredovanj je omejeno, in sicer ne sme presegati petodstotnega deleža uradnikov v organu, ki so bili za isto leto ocenjeni z oceno odlično.

Pri napredovanju v višji uradniški naziv je mogoče istočasno napredovati le v eno stopnjo višji uradniški naziv od naziva, ki ga je imel uradnik pred izpolnitvijo pogojev za napredovanje.(58)

Pri napredovanju uradnikov v višji uradniški naziv ne poznamo pogoja teka napredovalnega obdobja, to je obdobja, ki mora preteči od zadnjega napredovanja, da se lahko ponovno napreduje v višji naziv. Ta pogoj je pri napredovanju v uradniški naziv nadomeščen s pogojem, da se upoštevajo le ocene, pridobljene v nazivu iste stopnje, torej v stopnji naziva, ki ga ima javni uslužbenec v času, ko se preverja izpolnjevanje pogojev za napredovanje v višji naziv. Torej vsako imenovanje v naziv višje stopnje po izbiri na javnem natečaju ali zaradi premestitve na zahtevnejše delovno mesto povzroči, da se začne število ocen, ki se potrebuje za napredovanje v višji uradniški naziv, na novo pridobivati in sicer v nazivu, v katerega je bil javni uslužbenec imenovan po izbiri na javnem natečaju ali ob premestitvi.

Glede napredovanja v višji uradniški naziv ob spremembi delovnega mesta veljajo ta pravila: če je bil zaradi premestitve uradnik imenovan v uradniški naziv višje stopnje (ne pa tudi, če je prišlo samo do preimenovanja njegovega naziva iste stopnje),(59) uradnik na novo začne pridobivati potrebne ocene za napredovanje v višji uradniški naziv in na zahtevnejšem delovnem mestu, ki se opravlja v nazivu višje stopnje, ne more napredovati na podlagi ocen, ki jih je pridobil na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo,(60)

če je uradnik premeščen na manj zahtevno delovno mesto in s tem imenovan v uradniški naziv nižje stopnje na lastno željo ali zaradi poslovnih razlogov, se ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje po imenovanju v nižji uradniški naziv upoštevajo tudi ocene, pridobljene na zahtevnejšem delovnem mestu oziroma v višjem nazivu, (61)

uradnik, ki je začasno premeščen na drugo delovno mesto in ni imenovan v naziv, v katerem se opravlja delo na tem delovnem mestu, napreduje v višji naziv glede na naziv, ki ga je dosegel pred začasno premestitvijo,(62)

tudi uradnik, ki opravlja delo na delovnem mestu direktorja iz plačne skupine B, lahko med opravljanjem nalog na tem položajnem delovnem mestu napreduje glede na naziv, ki ga je pridobil z imenovanjem na položaj direktorja.(63)

4.2 Postopek napredovanja v višji uradniški naziv

Postopek preverjanja pogojev za napredovanje uradnikov v višji uradniški naziv se izvede vsako leto do 15. marca, pri čemer uredba v drugem odstavku 11. člena tudi izrecno določa, da lahko napreduje v eno stopnjo višji uradniški naziv uradnik, ki pogoje za napredovanje izpolni najpozneje do 15. marca.(64)

Predstojnik mora nato odločiti o napredovanju v nadaljnjih 30 dneh, torej do 15. aprila, in sicer izdati odločbo o imenovanju v višji uradniški naziv zaradi napredovanja v višji uradniški naziv ter izdati tudi ustrezen aneks k pogodbi o zaposlitvi, v katerem se uradniku glede na pridobljeni višji naziv določi na novo tudi plača. Plača se določi v skladu z določbami drugega odstavka 20. člena ZSPJS. Uradnik pridobi višji uradniški naziv in pravice, ki izhajajo iz višjega naziva zaradi napredovanja v višji uradniški naziv, torej višjo plačo, od 1. maja koledarskega leta, v katerem je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje v višji naziv.

4.3 Ureditev prehoda v nov sistem napredovanja v višji uradniški naziv ob uvedbi novega plačnega sistema javnega sektorja

Napredovanje v višji uradniški naziv in tudi ocenjevanje delovne uspešnosti uradnikov je do uveljavitve novega plačnega sistema potekalo v skladu z določbami 111. do 120. člena ZJU. Te določbe ZJU so ob uveljavitvi novega plačnega sistema prenehali veljati.(65) Prehod v nov sistem napredovanja v letu 2008 na podlagi uredbe o napredovanju v naziv je bil narejen tako, da so se ocene delovne uspešnosti, ki so bile pridobljene na podlagi ZJU do začetka uporabe nove uredbe o napredovanju v nazive, upoštevale pri napredovanju v višji uradniški naziv v skladu z uredbo o napredovanju v naziv, in sicer kot ocene, pridobljene v nazivu, ki ga ima uradnik ob uveljavitvi uredbe.(66)

Glede prehodnega obdobja v letu 2008 je treba upoštevati tudi določbo 15. člena uredbe o napredovanju v nazive, ki določa, da ne glede na določbo šestega odstavka 11. člena uredbe o napredovanju v plačni razred, ki določa, da se v letu 2009 ne ocenijo za leto 2008 tisti javni uslužbenci, ki so napredovali v višji plačni razred s 1. 10. 2008, tudi ti uradniki v letu 2009 pridobijo oceno delovne uspešnosti za leto 2008 v skladu z uredbo o napredovanju v plačni razred, vendar le za potrebe napredovanja v višji uradniški naziv.

Posebno prehodno določbo v 4. členu ima tudi Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive (Uradni list RS, št. 16/09), s katero so bili uvedeni strožji pogoji napredovanja v nazive druge in prve stopnje.

4.4 Interventni ukrepi na področju napredovanja v višji uradniški naziv

Interventni ukrepi na področju napredovanja v naziv ali višji naziv v celotnem javnem sektorju, ne samo za napredovanje v višji uradniški naziv uradnikov, so bili sprejeti oziroma uveljavljeni od leta 2011. Ukrepi so bili enako kot interventni ukrepi na področju napredovanja v višji plačni razred v posameznih letih različni in tudi vključeni v različne interventne predpise.

Za posamezna leta so bili tako sprejeti ti interventni ukrepi na področju napredovanja v naziv oziroma višji naziv:

V letu 2011 je bilo napredovanje javnih uslužbencev v naziv oziroma višji naziv izvedeno, vendar pa javni uslužbenci niso pridobili pravice do plače v skladu s pridobljenim nazivom (8. člen Zakona o interventnih ukrepih – Uradni list RS, št. 94/10). Pravico do plače glede na pridobljeni naziv so javni uslužbenci pridobili s 1. 4. 2014 (11. člen ZIPRS13141-A, Uradni list RS, št. 46/13).(67) Ne glede na navedeno pa so javni uslužbenci tudi v letu 2011 pridobili pravico do plače glede na pridobljeni naziv, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katero je javni uslužbenec premeščen ali za katero sklepa pogodbo o zaposlitvi.

V letu 2012 je bilo napredovanje javnih uslužbencev v naziv oziroma višji naziv izvedeno, vendar pa javni uslužbenci niso pridobili pravice do plače v skladu s pridobljenim nazivom (6. člen Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 – Uradni list RS, št. 110/11, in drugi odstavek 163. člena ZUJF). Pravico do plače glede na pridobljeni naziv so javni uslužbenci pridobili s 1. 4. 2014 (11. člen ZIPRS13141-A, Uradni list RS, št. 46/13).(68) Ne glede na navedeno pa so javni uslužbenci tudi v letu 2012 pridobili pravico do plače glede na pridobljeni naziv, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katero je javni uslužbenec premeščen ali za katero sklepa pogodbo o zaposlitvi.

V letu 2013 ni bilo napredovanja javnih uslužbencev v naziv ali višji naziv (162. in 163. člen ZUJF, Uradni list RS, št. 40/12). Ne glede na navedeno pa so javni uslužbenci tudi v letu 2013 pridobili naziv ali višji naziv in tudi pravico do plače glede na pridobljeni naziv, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katero je javni uslužbenec premeščen ali za katero sklepa pogodbo o zaposlitvi.

V letu 2014 ni bilo napredovanja javnih uslužbencev v naziv ali višji naziv (11. člen ZIPRS1314-A, Uradni list RS, št. 46/13). Ne glede na navedeno pa javni uslužbenci tudi v letu 2014 pridobijo naziv ali višji naziv in tudi pravico do plače glede na pridobljeni naziv, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katero je javni uslužbenec premeščen ali za katero sklepa pogodbo o zaposlitvi.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

Pri pregledu normativne sistemske ureditve ocenjevanja delovne uspešnosti javnih uslužbencev in napredovanja v višji plačni razred ter napredovanja v naziv ali višji naziv je mogoče ugotoviti, da gre za dokaj kompleksne in zahtevne pravne institute, ki pa so ob pravilni in odgovorni uporabi v praksi prav gotovo pomembni motivacijski elementi za dobro in učinkovito delo v javni upravi in celotnem javnem sektorju. Zaradi javnofinančnega položaja so bili v zadnjih letih na področju napredovanja v plačni razred in napredovanja v naziv ali višji naziv sprejeti interventni ukrepi, ki pomenijo praktično nemožnost uporabe teh dveh institutov v praksi. Gre sicer za začasne interventne ukrepe, ki ne pomenijo sistemskega poseganja na to področje, vendar pa v tem trenutku ni znano, koliko časa bo ta začasnost interventnega poseganja na področje napredovanja še trajala. Glede na analize izvajanja ocenjevanja in napredovanja v praksi pa so oziroma bodo potrebne tudi sistemske spremembe na tem področju, in sicer v smeri postopkovnih poenostavitev in večje prožnosti.

6. VIRI

Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – UPB3, 65/08, 69/08 – ZTFI, 69/08 – ZZavar in 40/12 – ZUJF).

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 40/12 – ZUJF, 46/13 in 25/14 – ZFU).

Zakon o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10).

Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Uradni list RS, št. 110/11).

Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št.

40/12

,

96/12  – ZPIZ-2,

104/12

 – ZIPRS1314,

105/12

,

25/13

 – odl. US,

46/13

 – ZIPRS1314-A,

56/13

 – ZŠtip-1,

63/13

 – ZOsn-I,

63/13

 – ZJAKRS-A,

99/13

 – ZUPJS-C,

99/13

 – ZSVarPre-C,

101/13

 – ZIPRS1415 in

101/13

– ZdavNepr).

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št.

104/12

,

46/13

,

56/13

 – ZŠtip-1,

61/13

,

82/13

,

101/13

 – ZIPRS1415,

101/13

 – ZDavNepr in

111/13

 – ZOPSPU-A).

Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in 113/09).

Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (Uradni list RS, št. 98/08, 16/09 in 19/10).

---------------------

(1) Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – UPB3, 65/08, 69/08 – ZTFI, 69/08 – ZZavar, 40/12 – ZUJF, v nadaljevanju: ZJU) v prvem odstavku 111. člena določa, da se ocenjevanje uradnikov, ki se izvaja na podlagi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, uporablja tudi za spodbujanje kariere in pravilno odločanje o njihovem napredovanju.

(2) Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 40/12 – ZUJF, 46/13 in 25/14 – ZFU).

(3) Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in 113/09, v nadaljevanju: uredba o napredovanju v plačni razred).

(4) Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (Uradni list RS, št. 98/08, 16/09 in 19/10, v nadaljevanju: uredba o napredovanju v naziv). Enako kot ZJU v 111. členu tudi uredba o napredovanju v naziv v 4. členu zgolj napotuje glede ocenjevanja delovne uspešnosti za potrebe napredovanja v višji uradniški naziv na uporabo predpisov, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti.

(5) Pojma »drugi državni organ« ZSPJS ne opredeljuje, pač pa ZJU v tretji alineji 6. člena, kjer določa, da je drug državni organ Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, pravosodni organ in drug državni organ, ki ni organ državne uprave. Glede na to, da je veljavnost uredbe o napredovanju v plačni razred v drugem odstavku 17. člena ZSPJS izrecno določena tudi za pravosodne organe, so ti izključeni iz možnosti posebne ureditve postopka in načina preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje s svojim splošnim aktom.

(6) Pravilnik o službeni oceni (Uradni list RS, št 1/10). Na podlagi 4. člena Pravilnika o službeni oceni se službena ocena uporablja pri karierni poti vojaških oseb, odločanju o povišanju vojaških oseb v činu, napredovanju vojaških oseb v plačne razrede, napotitvi na izobraževanje, pri razporejanju na zahtevnejše dolžnosti ter podeljevanju priznanj in nagrad.

(7) Pravilnik o ocenjevanju uspešnosti javnih uslužbencev v Ministrstvu za zunanje zadeve (Uradni list RS, št. 12/11).

(8) Četrti odstavek 4. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(9) Drugi in četrti odstavek 4. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(10) Prvi odstavek 5. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(11) Pojem »ocenjevalno obdobje« je treba razlikovati od pojma »napredovalno obdobje«. Medtem ko je ocenjevalno obdobje časovno obdobje, v katerem je bilo opravljeno delo javnega uslužbenca, ki se ocenjuje, in je največ 12 mesecev, pa je napredovalno obdobje čas, ki mora preteči od predhodnega napredovanja ali od zaposlitve v javnem sektorju do preverjanja pogojev za napredovanje, po preteku katerega javni uslužbenec lahko napreduje v višji plačni razred, če izpolnjuje tudi druge pogoje za napredovanje. Napredovalno obdobje je najmanj tri leta.

(12) Tretji odstavek 4. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(13) Peti odstavek 4. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(14) Napredovalno obdobje je opredeljeno v tretjem odstavku 16. člena ZSPJS kot čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katera je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe. Ta določba ZSPJS je konkretizirana in nekoliko ožja nato v drugem odstavku 8. člena uredbe o napredovanju v plačni razred, kjer je določeno, da se javnemu uslužbencu pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja napredovalno obdobje ne prekine, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

(15) V drugem odstavku 2. člena uredbe o napredovanju v plačni razred je napredovalno obdobje opredeljeno kot čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje.

(16) Tretji in četrti odstavek 8. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(17) Šesti odstavek 16. člena ZSPJS.

(18) Tretji odstavek 9. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(19) Drugi odstavek 9. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(20) Glede na to, da je torej v ZSPJS v 17. a členu določen rok, v katerem delavec lahko zahteva, da se oceni, je bilo sprejeto stališče, da delavec po preteku tega roka, če pravočasno torej ne zahteva, da se oceni, ne more več od delodajalca zahtevati, da se oceni. Delodajalec pa seveda lahko še vedno kadar koli po preteku roka oceni javnega uslužbenca, tudi če javni uslužbenec ne zahteva ali ne zahteva pravočasno, da se oceni.

(21) Odgovorna oseba je opredeljena v prvem odstavku 2. člena uredbe o napredovanju v plačni razred kot predstojnik ali poslovodni organ, to je organ, ki izvaja pravice in dolžnosti delodajalca v osebah javnega prava.

(22) Osmi odstavek 17. a člena ZSPJS.

(23) 200. člen ZDR-1.

(24) 11. člen uredbe o napredovanju v plačni razred, ki ureja vprašanja prehoda glede ocenjevanja in napredovanja v višji plačni razred iz starega v nov plačni sistem javnega sektorja z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačni razred, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 91/08, je v celoti spremenjen.

(25) Sedmi, osmi in deveti odstavek 11. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(26) 15. člen uredbe o napredovanju v naziv.

(27) Drugi odstavek 1. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(28) To je razlika od datuma preverjanja pogojev za napredovanje v višji uradniški naziv, kjer uredba o napredovanju v naziv v

drugem odstavku 11. člena izrecno določa, da lahko v višji uradniški naziv napreduje uradnik, ki pogoje za napredovanje v višji naziv izpolni najpozneje do 15. marca .

(29) Drugi odstavek 2. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(30) Pospešenega napredovanja v višji plačni razred, torej napredovanja pred potekom splošno določenega triletnega napredovalnega obdobja, nov plačni sistem na podlagi ZSPJS ne pozna več. Možnost pospešenega napredovanja pa je obstajala v starem plačnem sistemu pred letom 2008 na podlagi Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št.

18/94

,

36/96

,

20/97

 – ZDPra,

39/99

 – ZMPUPR,

86/99

 – odl. US,

98/99

 – ZZdrS in

56/02

 – ZSPJS), ki je v drugem odstavku 13. člena določal, da zaposleni lahko napredujejo praviloma vsaka tri leta, če izpolnjujejo predpisane pogoje. S pravilniki, ki so bili za posamezne dejavnosti javnega sektorja izdani na podlagi 14. člena tega zakona, pa so bili nato določeni primeri in pogoji, ob katerih je zaposleni lahko napredoval pospešeno (in tudi izjemno, torej za več plačnih razredov hkrati).

(31) V skladu s petim odstavkom 5. člena uredbe o napredovanju v plačni razred lahko javni uslužbenec za en plačni razred napreduje tudi, če je od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve (oziroma od prekinitve teka napredovalnega obdobja) preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro.

(32) Glej opombo 29.

(33) V tretjem odstavku 16. člena ZSPJS je namreč določeno, da se za napredovalno obdobje upošteva čas, ko je javni uslužbenec delal na delovnih mestih, za katera je predpisana enaka stopnja strokovne izobrazbe.

(34) Drugi odstavek 8. člena uredbe o napredovanju v plačni razred določa, da se pri prehodu na drugo delovno mesto v javnem sektorju javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

(35) Prvi odstavek 17. člena ZSPJS.

(36) 14. člen Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št.

18/94

,

36/96

,

20/97

 – ZDPra,

39/99

 – ZMPUPR,

86/99

 – odl. US,

98/99

 – ZZdrS in

56/02

 – ZSPJS) in pravilniki o napredovanju, ki so bili sprejeti po posameznih dejavnostih javnega sektorja na podlagi tega zakona.

(37) ZSPJS v četrtem odstavku 16. člena npr. izrecno določa, da tudi, kadar ima javni uslužbenec osnovno plačo določeno v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega zakona (zmanjšanje osnovne plače zaradi nižje izobrazbe od zahtevane), napreduje v skladi z določbami ZSPJS.

(38) Prvi odstavek 5. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(39) Četrti odstavek 5. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(40) Drugi in tretji odstavek 5. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(41) V novem plačnem sistemu je tako prišlo glede najvišjega mogočega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanjem, do bistvenega povečanja razpona, saj je bilo v starem plačnem sistemu pravilom mogoče napredovati na delovnem mestu za največ pet plačnih razredov, izjema je bila le za zdravnike, ki so lahko napredovali za sedem plačnih razredov.

(42) Glede na ureditev napredovanja v starem plačnem sistemu je enkrat letno preverjanje pogojev za napredovanje bistvena poenostavitev, saj so se v starem sistemu pogoji za napredovanje preverjali trikrat letno, in sicer 1. januarja, 1. maja in 1. septembra.

(43) Prvi odstavek 8. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(44) Glede na to, da uredba v prvem odstavku 7. člena določa, da se ob izpolnitvi pogojev za napredovanje javnemu uslužbenci izda obvestilo o napredovanju, iz tega izhaja, da predpis ne določa obveznosti, da se ob preverjanju pogojev za napredovanje tudi javnim uslužbencem, ki pogojev za napredovanje ob preverjanju pogojev za napredovanje ne izpolnjujejo, izda obvestilo o nenapredovanju.

(45) 7. člen uredbe o napredovanju v plačni razred.

(46) Šesti odstavek 16. člena ZSPJS.

(47) Peti odstavek 9. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(48) Sedmi, osmi in deveti odstavek 11. člena ter 14. člen uredbe o napredovanju v plačni razred.

(49) Prvi in drugi odstavek 11. člena uredbe o napredovanju v plačni razred.

(50) Datum pridobitve pravice do plače glede na plačni razred, ki so ga javni uslužbenci pridobili z napredovanjem v višji plačni razred v letu 2012, je bil na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 najprej določen na dan 1. 7. 2012, nato je bil na podlagi prvega odstavka 163. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ prestavljen na 1. 6. 2013 in nato končni datum pridobitve pravice do plače glede na napredovanje v višji plačni razred v letu 2012 na podlagi 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za izvrševanje proračunov za leti 2013 in 2014 – ZIPRS1314-A določen na datum 1. 4. 2014.

(51) Opozoriti je treba, da se navedeni pogoji in predvsem postopek za pridobitev višjega naziva na delovnem mestu nanašajo le na pridobitev višjega naziva na istem delovnem mestu na podlagi napredovanja v višji uradniški naziv. Navedeni pogoji in postopek pa ne veljajo za druge primere pridobitve uradniškega naziva. Uradniški naziv se na podlagi drugega odstavka 84. člena ZJU namreč lahko pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju, premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto ali z napredovanjem v višji naziv.

(52) Kot je bilo že opozorjeno v poglavju 3.2, je pri napredovanju v plačni razred nov plačni sistem uvedel samo pogoj glede ustreznih ocen delovne uspešnosti in npr. za napredovanje v višji plačni razred ni več pogoja, da mora javni uslužbenec izpolnjevati pogoje za zasedbo delovnega mesta, kot je bilo to določeno kot eden izmed pogojev v starem plačnem sistemu, pri napredovanju v višji uradniški naziv pa je zakonodaja ohranila tudi pogoj glede izpolnjevanja vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta.

(53) Prvi odstavek 3. člena uredbe o napredovanju v naziv.

(54) Drugi odstavek 3. člena uredbe o napredovanju v naziv.

(55) Prvi odstavek 111. člena ZJU.

(56) Stopnje nazivov so opredeljene v 85. členu ZJU.

(57) Na podlagi pravil o pospešenem napredovanju iz 8. člena uredbe o napredovanju v naziv lahko izjemoma pod pogoji, določenimi v 8. členu uredbe, napreduje uradnik že na podlagi ene ocene odlično.

(58) Drugi odstavek 6. člena uredbe o napredovanju v naziv.

(59) Stopnje nazivov so določene v drugem odstavku 85. člena ZJU. V skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena ZJU pa se poimenovanja nazivov uradnikov v pravosodnih organih, pripadnikov Slovenske vojske, diplomatov, policistov, paznikov, carinikov, inšpektorjev in drugih uradnikov s posebnimi pooblastili in dolžnostmi določijo s posebnim zakonom ali uredbo vlade. Prav tako se poimenovanja nazivov v drugih državnih organih določijo z aktom državnega organa.

(60) Drugi odstavek 7. člena uredbe o napredovanju v naziv.

(61) Četrti odstavek 5. člena uredbe o napredovanju v naziv.

(62) 9. člen uredbe o napredovanju v naziv.

(63) 10. člen uredbe o napredovanju v naziv.

(64) Glej opombo 28.

(65) Glej 84. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 113/05).

(66) 13. in 14. člen uredbe o napredovanju v naziv.

(67) Datum pridobitve pravice do plače glede na naziv, ki so ga javni uslužbenci pridobili z napredovanjem v naziv ali višji naziv v letu 2011, je bil v drugem odstavku 8. člena Zakona o interventnih ukrepih najprej določen na 1. 1. 2012, nato je bil na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 prestavljen na dan 1. 7. 2012, nato na podlagi drugega odstavka 163. člena ZUJF ponovno prestavljen, in sicer na 1. 6. 2013, in nato končni datum pridobitve pravice do plače glede na napredovanje v naziv ali višji naziv v letu 2011 v 11. členu ZIPRS1314-A, Uradni list RS, št. 46/13, določen na datum 1. 4. 2014.

(68) Datum pridobitve pravice do plače glede na naziv, ki so ga javni uslužbenci pridobili z napredovanjem v naziv ali višji naziv v letu 2012, je bil na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 najprej določen na dan 1. 7. 2012, nato na podlagi drugega odstavka 163. člena ZUJF ponovno prestavljen, in sicer na 1. 6. 2013, in nato končni datum pridobitve pravice do plače glede na napredovanje v naziv ali višji naziv v letu 2011 v 11. členu ZIPRS1314-A, Uradni list RS, št. 46/13, določen na datum 1. 4  2014.


Zveza:

ZJU 111, ZSPJS 17, ZSPJS 17a, Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede
Datum zadnje spremembe:
02.02.2017

Pravno sporočilo

Polno besedilo članka je v bazi SOSC objavljeno z dovoljenjem avtorja in izdajatelja publikacije ter je avtorsko pravno zaščiteno.

Opombe:

P2FydC00NzcyMQ==