VSL Sodba II Cp 407/2022
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.407.2022 |
Evidenčna številka: | VSL00062822 |
Datum odločbe: | 15.12.2022 |
Senat, sodnik posameznik: | dr. Vesna Bergant Rakočević (preds.), Zvone Strajnar (poroč.), Martina Erzin |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA |
Institut: | ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - vpis lastninske pravice na nepremičnini - listine, ki so podlaga za vknjižbo - derivativna (izvedena) pridobitev - pravnomočna sodna odločba - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - vloženo izredno pravno sredstvo - delna sodba - presoja ustavnosti zakona - stroški pritožbenega postopka |
Jedro
Toženčeva lastninska pravica se je vpisala na podlagi pravnomočne odločbe ter je posledično zajeta s 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1. Vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe je mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena. Izpolnitve teh dveh kumulativnih pogojev pa tožnik ni izkazal.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi delna sodba sodišča prve stopnje.
II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1. Z izpodbijano delno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo del primarnega tožbenega zahtevka na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženca in vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi pri nepremičninah k. o. ..., parcelah 343/12 (do 1/3) in 343/10 (do 1/1) ter posameznih delih 46 in 47 v stavbi ... (do 1/1).
2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožil tožnik iz razlogov nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve 14. člena Ustave RS.1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano delno sodbo razveljavi ter vrne v ponovno odločanje pred drugega sodnika.
Meni, da so materialnopravna stališča sodišča prve stopnje zmotna. Drži sicer, da je toženec na podlagi Izjave o plačilu z dne 21.2.2007 v pravdnem postopku I P 719/2012 izposloval sodbo (z dne 16.2.2015), na podlagi katere je bil tožnik dolžan tožencu izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, sicer ga bo nadomestila navedena sodba. Vendar ta sodba zgolj nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo. Podlaga za vpis lastninske pravice je zasebna listina, in sicer Izjava o plačilu (po 1. točki prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi2), ne pa odločba državnega organa (po 5. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Sodišču prve stopnje očita, da z zavzetim stališčem razlikuje med položajem, ko toženec prostovoljno izstavi zemljiškoknjižno dovolilo in tistim, ko obveznosti iz sodbe ne izpolni. Slednji je v slabšem pravnem položaju, saj mora utemeljenost izbrisne tožbe izposlovati z izrednimi pravnimi sredstvi, s tem pa gre za razlikovanje v nasprotju s 14. členom URS.
Nadalje očita, da sodišče ni ugotavljalo vseh pravno relevantnih dejstev, med drugim to, da je tožnik trdil, da svoje obveznosti ne bi mogel izpolniti prostovoljno, saj notar zemljiškoknjižnega dovolila ne bi overil, ker je toženec državljan Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BIH). Posledično je bila vknjižba na toženca izvedena z zlorabo sodnega postopka, ker je nezakonita sodba P 719/2012 nadomestila zemljiškoknjižno dovolilo, ki ne bi smelo in ne bi moglo biti nikoli izstavljeno. Skladno z zakonom namreč državljan BIH lastninske pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji sploh ne more oziroma ne sme pridobiti. Z izpodbijano delno sodbo se vzdržuje nezakonito zemljiškoknjižno stanje.
Izpostavlja, da bi glede na vse navedeno moralo sodišče izbrisno tožbo presojati po prvem odstavku 243. člena ZZK-1 in ne po 4. točki tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, pri čemer se sklicuje na sklep VSRS II Ips 180/2015. Kolikor se pritožbeno sodišče ne strinja z navedeno razlago, pa pritožba predlaga, da postopek prekine in z zahtevo prične postopek za presojo ustavnosti 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1.
3. Toženec je v odgovoru na pritožbo v celoti prerekal pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlagal, da tožnikovo pritožbo v celoti zavrne in mu naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče očitkom pritožbe ne sledi. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ustrezno ugotovilo dejansko stanje, prav tako ni zagrešilo napak pri vodenju postopka.
6. V 11. točki obrazložitve delne sodbe je sodišče pravilno ugotovilo, da Izjava o plačilu z dne 21.2.2007 ne izpolnjuje pogojev po 1. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1. Ta namreč jasno določa, da se vknjižba pravic v zemljiško knjigo dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede predlagane vknjižbe. Izjava o plačilu z dne 21.2.2007 pa zemljiškoknjižnega dovolila ne vsebuje, pač pa predstavlja (zgolj) zavezovalni pravni posel med strankama. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla poleg zavezovalnega pravnega posla potreben še razpolagalni pravni posel, katerega vsebina je zemljiškoknjižno dovolilo. Skladno z veljavno sodno prakso3 različnim možnostim pridobitve lastninske pravice in posledično različnim možnostim sodnega uveljavljanja njene pridobitve sistematično sledijo tudi določbe ZZK-1. V konkretni zadevi ni dvoma, da gre za vpis lastninske pravice, ki je bila pridobljena izvedeno, in sicer tako, da je zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se dokazuje razpolagalni pravni posel prejšnjega imetnika te pravice (tožnika), nadomestila pravnomočna sodna odločba, in sicer sodba I P 719/2012 z dne 16.2.2015. ZZK-1 torej za primer (morebitne) neizstavitve zemljiškoknjižnega dovolila konkretno predvidi vpis lastninske pravice po 5. točki prvega odstavka 40. člena (na podlagi pravnomočne sodbe).
Glede na pojasnjeno pritožbeno sodišče v celoti sprejema prepričljive razloge sodišča prve stopnje, da se je toženčeva lastninska pravica vpisala na podlagi pravnomočne odločbe ter je posledično zajeta s 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, ki določa, da se lahko z izbrisno tožbo izpodbija tudi vknjižba, ki je postala pravnomočna šele po trenutku, od katerega učinkuje izpodbijana vknjižba. Kot sodišče prve stopnje nadalje pravilno zaključi je vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena. Izpolnitve teh dveh kumulativnih pogojev pa tožnik ni izkazal, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da z izkoriščenimi izrednimi pravnimi sredstvi ni uspel.
7. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o neenakosti položajev (prejšnjih) imetnikov lastninske pravice, ki zemljiškoknjižno dovolilo prostovoljno izstavijo in tistih, ki tega ne storijo. Pritožbeno sodišče meni, da je takšna ureditev primerna, saj stranka, ki ni prostovoljno izstavila zemljiškoknjižnega dovolila, krši svoje pogodbene zaveze, nasprotna stranka pa je s tem lahko prisiljena v dolgoletno pravdanje, da doseže vknjižbo. Sodna praksa je že v več primerih presojala, ali so v obravnavanih zadevah podane izjemne okoliščine, ki utemeljujejo izbrisno tožbo po (manj strogem) prvem odstavku 243. člena ZZK-1.4 V sklepu VSRS II Ips 180/2015 in sodbi VSRS II Ips 4/2022 so bile tako kot izjemne okoliščine upoštevane naslednje predpostavke: nezmožnost sodelovanja v postopku oziroma nezmožnost vpliva na izid postopka, iz katerega izvira odločba, ki je temelj za vpis, nezmožnost vpliva na izid zemljiškoknjižnih postopkov in namen strank, da se s svojim razpolaganjem izognejo zakonu.
Pritožbeno sodišče meni, da v konkretni zadevi takšne izjemne okoliščine niso podane. Tožnik je bil ves čas stranka predhodnega postopka P 719/2012 ter je kot tak lahko v postopku aktivno sodeloval, konfrontiral svoja stališča ter imel ves čas možnost vpliva na izid postopka. Trditev, da ne bi mogel vplivati na zemljiškoknjižni postopek (v katerem se je toženec vpisal v zemljiško knjigo), ni podal, zlorabe prisilnih predpisov s strani toženca pa ni izkazal. Vsled navedenega je odločitev sodišča prve stopnje logična in zakonita.
8. Nadaljnji očitek, da se sodišče ni opredelilo do vseh pravno relevantnih dejstev, zlasti do tega, da se toženec kot državljan BIH ne bi mogel oziroma smel vpisati v zemljiško knjigo, tožnik pa za tak vpis ne pridobiti zemljiškoknjižnega dovolila, je neupošteven. Sodišče je v delni sodbi skladno s prvim odstavkom 314. člena ZPP5 presojalo zgolj utemeljenost dela primarnega zahtevka, ki predstavlja izbrisno tožbo in se upravičeno ni opredeljevalo do navedb o ničnosti Izjave o plačilu.6
9. Pritožbeno sodišče pri (zgoraj opisani) vsebinski presoji zakonske določbe 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, na katero je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje, nasprotja z določbami URS ni zaznalo. Zato pritožbenemu predlogu o prekinitvi postopka in sprožitvi presoje ustavnosti ni sledilo.
10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
11. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (skladno s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločanju, stroške, ki so v zvezi s tem nastali tožencu, pritožbeno sodišče ocenjuje za nepotrebne in jih je dolžan nositi sam (skladno s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).
-------------------------------
1 Uradni list RS, št. 33/91-l, in nadaljnji, v nadaljevanju URS.
2 Uradni list RS, št. 58/03, in nadaljnji, v nadaljevanju ZZK-1.
3 Glej sklep VSRS II Ips 42/2022.
4 Prvi odstavek 243. člena ZZK-1: Če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena (izbrisni upravičenec), z izbrisno tožbo uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se: 1. če se izpodbija vknjižba prenosa lastninske ali izvedene pravice v korist novega imetnika (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj): - izbriše lastninska ali izvedena pravica, vknjižena v korist pridobitelja, - znova vpiše lastninska ali izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika (v nadaljnjem besedilu: odsvojitelj), 2.če se izpodbija vknjižba pridobitve izvedene pravice: izbriše ta vknjižena izvedena pravica ali ta zaznamba, 3. če se izpodbija vknjižba izbrisa izvedene pravice: znova vknjiži ta izvedena pravica ali vpiše zaznamba tega pravnega dejstva, 4. če je bila zaradi dovolitve vpisa izpodbijane vknjižbe, izbrisana tudi druga vknjižena ali predznamovana pravica ali zaznamba pravnega dejstva: znova vknjiži ali predznamuje ta pravica ali vpiše zaznamba tega pravnega dejstva.
5 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
6 Kot je pojasnilo v 3. točki obrazložitve.
Zveza:
Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 14
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 03.03.2023