VSRS Sklep II DoR 99/2022
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2022:II.DOR.99.2022 |
Evidenčna številka: | VS00056627 |
Datum odločbe: | 18.05.2022 |
Opravilna številka II.stopnje: | VSK Sklep I Ip 343/2021 |
Datum odločbe II.stopnje: | 11.01.2022 |
Senat: | dr. Mateja Končina Peternel (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), Jan Zobec |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
Institut: | predlog za dopustitev revizije - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije |
Jedro
Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi.
2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo dolžnikovo pritožbo zoper ta sklep in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Zoper pravnomočni sklep vlaga dolžnik predlog za dopustitev revizije glede naslednjih dveh sklopov vprašanj:
a)
Ali sta sodišči prve in druge stopnje v obravnavanem primeru pravilno razlagali in uporabili določbo 17., 21., 40., 44. in drugo točko 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pri ugotavljanju in presoji primernosti in izvršljivosti konkretnega izvršilnega naslova;
Ali ima listina, na podlagi katere je bila v konkretnem primeru dovoljena izvršba, potrebne lastnosti, da jo je mogoče šteti kot izvršilni naslov;
Ali je izrek pravnomočne prvostopne odločbe (izvršilnega naslova) ki v konkretnem primeru nalaga odstranitev premičnih stvari in nepremičnin tako, da so v njem premične stvari opisane le generično, mogoče opredeliti kot določen in izvršljiv;
Ali je izrek izvršilnega naslova, ki v konkretnem primeru vsebuje tudi besedno zvezo oz. dostavek „in vse druge stvari, ki se tam nahajajo“, mogoče opredeliti kot določen in izvršljiv;
Ali je za presojo določljivosti in s tem izvršljivosti upnikove nedenarne terjatve v izvršbi potrebno, da je v predlogu za izvršbo navedena celotna vsebina izreka izvršilnega naslova (sodbe), ki v konkretnem primeru obsega prepovedni in odstranitveni del, ali pa zadostuje, da je v njem, kot v konkretnem primeru, naveden le odstranitveni del (zahtevek);
Ali sta nižji sodišči v obravnavanem primeru pravilno presodili izvršljivost uveljavljane nedenarne terjatve – odstranitvenega negatornega zahtevka, kot je ta uveljavljen in opredeljen v predlogu za izvršbo in sklepu o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – izreka konkretne pravnomočne sodbe.
b)
Ali obrazložitev odločitve sodišča druge in prve stopnje v konkretnem primeru ustreza zahtevanemu standardu obrazloženosti sodnih odločb in ali je sodišče druge stopnje in prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka glede obrazloženosti svoje odločitve;
Ali sta sodišči prve in druge stopnje v konkretnem primeru kršili določbo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z opustitvijo opredelitve do konkretnih in obrazloženih ugovornih in pritožbenih dolžnikovih navedb.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). V konkretni zadevi zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 10.06.2022