VSL Sklep Cst 30/2022

Jedro

Pritožnik bi moral trditi in dokazati, da je dolžnik, kljub izkazani blokadi transakcijskega računa, v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Ker je bila v tej smeri njegova trditvena podlaga pomanjkljiva, domneve insolventnosti ni uspel izpodbiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom, imenovalo stečajno upraviteljico ter ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo družbenik stečajnega dolžnika A. A. Napadeni sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je stečajni dolžnik likviden ter da je v zaključni fazi dogovora za poplačilo terjatve predlagatelja stečajnega postopka. Po navedbah pritožnika ima predlagatelj stečajnega postopka zastavno pravico na nepremičnini, ki naj bi bistveno presegala vrednost njegove terjatve do stečajnega dolžnika ter bo lahko v vsakem primeru v celoti poplačan. Poleg tega ima možnost prodaje nepremičnine za višji znesek v izvršilnem postopku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek ustavi.

3. Odgovor na pritožbo je vložil upnik Banka B. d. d., ki je predlagatelj stečajnega postopka. Navaja, da pritožnikove navedbe niso relevantne za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka, ter da tudi niso resnične. Pritožnik v pritožbi ni podal nobenih navedb in tudi ni predložil nobenih dokazov iz katerih bi izhajalo, da domneva insolventnosti ni podana. Dolžnik je imel pred začetkom stečajnega postopka oba bančna računa že dalj časa blokirana, stanje denarnih sredstev pa ni zadoščalo za poplačilo terjatev upnika, s plačilom katerih je dolžnik zamujal za več kot dva meseca. Ob začetku stečaja je stanje terjatev upnika do stečajnega dolžnika znašlo 170.934,30 EUR. Upnik z dolžnikom ni sklenil nobenega dogovora za poplačilo terjatev. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in odločitev sodišča prve stopnje potrdi.

4. Odgovor na pritožbo je podala tudi stečajna upraviteljica, ki se pridružuje navedbam upnika v odgovoru na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben (prvi odstavek 14. člena ZFPPIPP). Dokazovanje položaja trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti olajšujejo v ZFPPIPP določene domneve, na katere se je skliceval upnik v predlogu za začetek stečajnega postopka. Dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu. Na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP se zato domneva, da je dolžnik insolventen, sodišče prve stopnje pa je nad dolžnikom začelo stečajni postopek (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom utemeljeval tudi na podlagi domneve, da je dolžnik trajneje nelikviden po 2. alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Trdil je, da sredstva na dolžnikovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in takšno stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni in takšno stanje traja tudi dan pred vložitvijo predloga za izvršbo. Zaradi nezadostnega stanja denarnih sredstev na računih upnikova terjatev ni bila poplačana in je bila uvrščena v evidenco neporavnanih obveznosti dolžnika. Navedel je še, da ima dolžnik odprt dva transakcijska računa v RS, ki sta blokirana od junija oziroma od julija 2020 dalje.

8. Družbenik s pritožbo izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede dolžnikove insolventnosti, ki pa je, po presoji pritožbenega sodišča, s povzetimi pavšalnimi pritožbenimi navedbami ne more uspešno izpodbiti. Družbenik zgolj zatrjuje, da dolžnik ni insolventen, vendar pa v zvezi s tem ne navede ničesar konkretnega. Pavšalno trdi, da dolžnik druge obveznosti tekoče poravnava. Prav tako navrže, da nepremičnina, na kateri ima upnik zastavno pravico, presega vrednost njegove terjatve do dolžnika oziroma da bi upnik višji znesek poplačila dosegel v izvršbi. Ne prereka pa upnikovih navedb, iz katerih izhaja, da so dolžnikovi bančni računi blokirani od junija oziroma julija 2020 dalje zaradi pomanjkanja sredstev na računu imetnika za poplačilo njegovih obveznosti, niti konkretno ne trdi, da bi imel dolžnik zadosti likvidnih (denarnih) sredstev za plačilo zapadlih obveznosti. Za obstoj položaja solventnosti namreč ne zadostuje zgolj količina dolžnikovega premoženja; to premoženje mora biti takšno, da omogoča poplačilo vseh dolgov ob zapadlosti.¹

9. Pritožnik je pritožbi priložil listinska dokazila, ki pa se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva v tem postopku. Z listinami so izkazani zgolj razgovori o ponudbi za odkup upnikove terjatve, ki za odločitev niso pravno relevantni. Glede predloženih sklepov o izvršbi pa pritožnik niti ni podal konkretnih trditev. Dokaz z vpogledom v predložene listine tako niti ni ustrezno substanciran.

10. Pritožnik bi moral trditi in dokazati, da je dolžnik kljub izkazani blokadi transakcijskega računa, v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP, vse v zvezi s 1. točko prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP), vendar pa je bila v tej smeri njegova trditvena podlaga pomanjkljiva. Pritožbena navedba, da stečajni dolžnik ni insolventen, je zato ostala pavšalno navržena in tudi neizkazana (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP).

11. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljen. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------
¹ Tako Cst 746/2015.

Datum zadnje spremembe:

20.05.2022

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 465/2021
• VSL sklep Cst 263/2021
• VSK sklep I Ip 556/2007