VSRS Sklep II DoR 27/2022

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sta sodišči pravilno zavrnili vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe.

Izrek

I. Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči pravilno zavrnili vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe.

II. V preostalem se predlog za dopustitev revizije zavrne.

Obrazložitev

1. V zadevi II Ips 32/2021 je Vrhovno sodišče ugodilo reviziji tožnikov (v tem postopku predlagateljev) in spremenilo odločitev pritožbenega sodišča tako, da je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožencu naložilo, da tožnikoma izstavi zemljiškoknjižno listino, sicer jo bo nadomestila (ta) sodba. Ko sta predlagatelja (28. 4. 2021) predlagala vpis lastninske pravice na podlagi zgoraj navedene sodbe (čemur je zemljiškoknjižni referent 12. 5. 2021 sledil), je bil nad nasprotnim udeležencem že začet postopek osebnega stečaja (24. 8. 2020), zato vpis zapade pod določbe Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki govorijo o posledicah začetka stečajnega postopka.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in odločitev zemljiškoknjižnega referenta spremenilo. Izpostavilo je, da je sodba, na podlagi katere sta predlagatelja postala lastnika, postala pravnomočna šele po začetku postopka osebnega stečaja.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Navedlo je, da je nasprotni udeleženec v postopku samostojna stranka (še posebej mu je ta položaj priznal stečajni upravitelj); pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje glede pravilne uporabe 1. točke drugega odstavka 94. člena ZZK-1; izpostavilo, da je sodišče po načelu formalnosti vezano na pravnomočno sodbo, ki je podlaga za vpis, pravnomočen pa je samo izrek, ki nalaga izstavitev ZK dovolila v korist predlagateljev, in ne gre za listino po 3. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1; pritrdilo je, da je sodna odločba postala pravnomočna po začetku osebnega stečaja.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje sta predlagatelja vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavljata naslednja vprašanja: 1. Ali sta sodišči pravilno zavrnili vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe? 2. Ali je bila pravilno uporabljena določba 5. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 ter 1. točke drugega odstavka 94. člena ZZK-1? 3. Kakšen je pomen priznanja sodne odločbe na terjatev na izstavitev z.k. listine v stečajnem postopku v zemljiškoknjižnem postopku na podlagi te sodne odločbe? 4. Ali je ustavnoskladna ureditev in/ali razlaga, po kateri zemljiškoknjižno sodišče zavrne vknjižbo lastninske pravice na podlagi sodne odločbe zaradi učinkov začetka stečajnega postopka, čeprav je v stečajnem postopku ta terjatev priznana? 5. Ali je sodišče pravilno presojalo datum pravnomočnosti sodne odločbe, ki je pomemben z vidika začetka stečajnega postopka? 6. Ali pravnomočna in izvršljiva sodna odločba v konkretnem primeru predstavlja sodno odločbo iz 3. točke prvega odstavka 40. čelna ZZK-1, kar ni ovira za dovolitev vpisov na podlagi drugega odstavka 94. člena ZZK-1? 7. Ali je bilo sodišče dolžno preveriti le obstoj procesnih in materialnih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, ker ugovorni razlog ne obstoji? 8. Ali gre za kršitev načela formalnosti postopka in odstop od sodne prakse (VS RS II Ips 326/2017)? 9. Ali je sodišče nasprotnemu udeležencu kot stečajnemu dolžniku, ki ga zastopa stečajni upravitelj, legitimacijo za vložitev ugovora?¹ Ključno je vprašanje pravnega varstva predlagateljev, ki sta dosegla pravnomočno sodno odločbo, in učinkovanja pravnomočnih sodnih odločb. Tožbo sta vložila 2017, torej pred začetkom stečajnega postopka, postopek pa je tekel neodvisno od njune volje (analogno 3. alineji tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 – ni ovira za vpis listina, če je podpis na zk dovolilu overjen pred začetkom stečaja). Ne more iti za izigravanje potencialnih upnikov. Sprašujeta se, ali gre za ustavnoskladno razlago oziroma ureditev. Gre za pravno praznino, če predlagatelja ostaneta brez pravnega varstva, ker ureditev/razlaga ni ustavnoskladna. Nujna je pravna varnost – situacija je nastopila zaradi odločitve višjega sodišča, ki jima je odreklo lastninsko pravico. Poleg tega je nasprotni udeleženec ugovarjal nekaj povsem drugega. Sodne prakse o tem vprašanju ni.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP-1). Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je revizijo v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP-1 v tem obsegu dopustilo (I. točka izreka tega sklepa).

7. V preostalem niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP-1, zato je Vrhovno sodišče preostali del predloga v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP-1 zavrnilo (II. točka izreka tega sklepa).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP-1).

-------------------------------
¹ Zadnje vprašanje je slovnično nepravilno oziroma pomanjkljivo.

Datum zadnje spremembe:

28.04.2022

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II Ips 42/2022
• VSL sklep II Cp 1108/2010
• VSL sklep I Cp 1210/2015