VSL sklep Cst 263/2021

Jedro

V postopku zaradi insolventnosti vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati.

Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisanja, ki so naslovljenega na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena oziroma mora imeti poslovanje organizirano tako, da bi lahko (kljub bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni pri stečajnem dolžniku), na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral.

Upnica je predlog za začetek stečajnega postopka temeljila na več zakonskih domnevah iz 14. člena ZFPPIPP, med drugim na podlagi 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja, (če se ne dokaže drugače) da je dolžnik trajneje nelikviden, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačnih storitev v RS in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Kot pravilno opozarja upnica v odgovoru na pritožbo, družbenik navedene zakonske domneve ne izpodbija, prav tako ne nasprotuje obstoju dolga in tudi ni izkazal, da je v daljšem času sposoben poravnati svoje obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom, imenovalo upravitelja ter ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, prek katere upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja.

2. Zoper ta sklep se je pritožil dolžnikov družbenik in trdil, da ne obstoji domneva insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Predlagal je, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za začetek stečajnega postopka zavrne oziroma podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo je odgovorila upnica in predlagala zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker dolžnik v 15-ih dneh po prejemu upničinega predloga za začetek stečajnega postopka ni niti ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP ugotovilo, da se domneva, da je dolžnik insolventen in je zato je nad njim začelo stečajni postopek (2. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

6. Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje dolžniku vročilo upničin predlog za začetek stečajnega postopka skupaj s pozivom, da se v 15-ih dneh izreče o predlogu, obvestilo pa ga je tudi, da lahko pod določenimi pogoji vloži zahtevo za odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka.

7. Pritožnik (dolžnikov edini družbenik in njegov zakoniti zastopnik) v pritožbi pojasnjuje, da je stečajni dolžnik zamudil rok za odgovor na predlog za začetek stečajnega postopka, ker je bil sam kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika zaradi zdravstvenih razlogov nezmožen vsakih poslovnih aktivnosti in se zaradi tega ni odzval na prejeto pošto in poziv stečajnemu dolžniku. Zaradi tega meni, da je pritožbo upravičen vložiti tudi kot dolžnik in predlaga, da se njegova pritožba obravnava kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker v postopku zaradi insolventnosti vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP), višje sodišče njegovega predloga ni upoštevalo. Pri tem je očitno, da je razlog, zakaj dolžnik ni odgovoril na predlog za začetek stečajnega postopka, izključno na njegovi strani. Dolžnik je namreč dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisanja, ki so naslovljenega na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena oziroma mora imeti poslovanje organizirano tako, da bi lahko (kljub bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni pri stečajnem dolžniku), na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral.

8. Pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka je vložil družbenik dolžnika. V takih primerih družbenik dolžnika ne more uveljavljati, da upnikova terjatev ne obstaja, izpodbija lahko le domnevo insolventnosti (4. odstavek 235. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. in 4. odstavkom 234. člena ZFPPIPP).

9. Upnica je predlog za začetek stečajnega postopka temeljila na več zakonskih domnevah iz 14. člena ZFPPIPP, med drugim na podlagi 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja, (če se ne dokaže drugače) da je dolžnik trajneje nelikviden, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačnih storitev v RS in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Kot pravilno opozarja upnica v odgovoru na pritožbo, družbenik navedene zakonske domneve ne izpodbija, prav tako ne nasprotuje obstoju dolga in tudi ni izkazal, da je v daljšem času sposoben poravnati svoje obveznosti.

10. Pritožnik navaja le, da ima odprt račun v Avstriji, ki je bil ob odprtju prijavljen FURS-u in trdi, da ne drži upničina trditev, da mednarodna izterjava ni bila uspešna, saj družba vse od odprtja računa ni imela nikoli blokiranega računa, ki ves čas izkazuje pozitivno stanje.

11. Kot izhaja iz odgovora na pritožbo, mednarodna izterjava v Avstriji ni bila uspešna zaradi nezadostnih prilivov na račun. To potrjuje tudi (s strani pritožnika predložen) izpis zadnjega stanja na transakcijskem računu na dan 11.5.2021, iz katerega je razvidno, da razpoložljiva sredstva znašajo zgolj 4,44 EUR, kar ne zadošča za poplačilo dolga.

12. S pritožbenimi navedbami, da si družbenik in edini zaposleni v družbi v času, ko se družba sanira, ni izplačeval plače in da družba ni insolventna, ker ima plačane vse stroške tekočega poslovanja, pritožnik ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje.

13. Pritožnik navaja, da je (v želji za poplačilo „navedenega“ dolga) družbenik pripravljen narediti vse potrebno, da bi stečajni dolžnik v 60-ih dneh od vložitve pritožbe poplačal celoten dolg do FURS-a, če bo ta s tem soglašal. Dolg naj bi se poravnal iz naslova posredniškega posla s tujino, družbenik (ki je hkrati tudi dolžnikov direktor) pa bo storil vse potrebno, da bo družba pričela (po njegovi bolezni) spet poslovati.

14. Višje sodišče soglaša z upnico, ki je v odgovoru na pritožbo zapisala, da pritožnik v zvezi s poplačilom dolga ni podal nobenih konkretnih navedb, iz predložene dokumentacije pa ne izhaja niti da bi bil v poslu, na katerega se družbenik sklicuje, udeležen stečajni dolžnik niti kolikšna sredstva naj bi iz naslova realiziranega posla prejel in kdaj naj bi ta sredstva prejel. Višje sodišče pa še dodaja, da je od vložitve pritožbe (12.5.2021), predvsem pa od takrat, ko je družbenik prejel sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (28.4.2021), preteklo že precej časa, vendar pa pritožnik še vedno ni obvestil sodišča, da bi v zvezi z zatrjevanim poslom in poplačilom dolga dosegel kakšne oprijemljive rezultate.

15. S svojimi (zelo skopimi) navedbami in predloženimi dokazi pritožnik ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

31.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 481/2021
• VSL Sklep Cst 56/2023
• VSL sklep Cst 48/2011