VSL sodba II Cp 1555/2005

Jedro

Za pravilno odločitev o tožbenem zahtevku je pravnorelevantno

dejstvo, ali sta bila sklepa o izvršbi, izdana v izvršilnih zadevah

In 97/328 z dne 3.11.1997 in In 97/445 z dne 9.6.1998, zaznamovana na

način, kot ga je določal tedaj veljavni 186. člen ZIP za

nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, torej s popisom

nepremičnine in razglasitvijo zapisnika na sodni deski, še preden je

bila dne 23.2.1998 sklenjena kupoprodajna pogodba, s katero je B.Š.

svoj solastninski delež do 1/6 na stanovanju prodal tožnici. Zapisnik

o popisu ima namreč pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na

sodni deski.

 

Izrek

Pritožba proti odločitvi v točki 1 izreka sodbe se zavrne in se v tem

delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbi proti odločitvi o stroških pravdnega postopka v točki 2

izreka sodbe se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki 2 izreka

spremeni tako, da pravilno glasi:

"Toženi stranki sta dolžni nerazdelno povrniti tožeči stranki

223.034,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

izdaje sklepa dne 14.1.2004 do plačila, v 15-tih dneh."

Pritožnica T. Š. sama nosi stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je izvršba,

dovoljena s sklepom o izvršbi, opr. št. In 97/328 z dne 3.11.1997 in

opr. št. In 97/445 z dne 9.6.1998 na predmet izvršbe nedopustna.

Toženi stranki sta dolžni nerazdelno povrniti tožeči stranki

223.588,80 SIT pravdnih stroškov s pripadajočimi obrestmi.

Proti navedeni odločitvi je vložila pritožbo toženka T. Š.. Sodbo

izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o

pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da sodišče druge

stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da

tožbeni zahtevek zavrne s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da

jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno

odločanje. Po mnenju pritožnice je bilo toženim strankam onemogočeno

sodelovanje v postopku, kršena so bila določila ZPP glede na to, da

sta obe toženi stranki polnoletni osebi, v tožbi in v sodbi pa je

navedena poleg T. tudi A.Š., obe pa naj bi zastopala zakonita

zastopnica D. Š.. Že iz tega razloga bi bilo potrebno tožbo zavreči,

saj ni podana pasivna legitimacija, tožeča stranka pa tožbe ni

uskladila. Napačna je po mnenju pritožnice tudi odločitev

prvostopnega sodišča, ko ji je naložilo, da je dolžna povrniti

tožnici stroške postopka kljub temu, da ji je bila odobrena

brezplačna pravna pomoč, ker nima sredstev za preživljanje. Napačna

je tudi odločitev o glavnem zahtevku, saj je toženka vložila

izvršilni predlog zaradi izterjave preživnine, preden je dolžnik

sklenil kupoprodajno pogodbo. Zaradi nestrokovnega dela izvršilnega

oddelka okrajnega sodišča pa sta toženi stranki prikrajšani za

preživnino, nositi pa morata še stroške postopka. Sodišče pa je

dolžniku in tožnici omogočilo, da se s fiktivno pogodbo izogne dolgu,

ki je nastal na račun neplačevanja preživnine. Dejstvo, da stanovanje

ni bilo vpisano v zemljiško knjigo naj bi po mnenju sodišča pomenilo,

da dolžnik ni bil lastnik, da kupec ni pridobil lastninske pravice,

zato je zanimivo, da nevpisano stanovanje v zemljiški knjigi ne

pomeni ovire za sklenitev kupoprodajne pogodbe, saj v času sklenitve

pogodbe predmetno stanovanje prav tako ni bilo vpisano v zemljiško

knjigo in torej po isti logiki tožeča stranka ni mogla pridobiti

lastninske pravice, saj ta nastane šele z dnem vpisa v zemljiško

knjigo. Tožeča stranka bi morala dokazati, da je bila v dobri veri,

kar pa je seveda nemogoče, saj je bila ves čas seznanjena s

terjatvami, ki jih imata obe hčeri do svojega očeta in je tudi

sodelovala v kazenskem postopku zaradi neplačevanja preživnine kot

priča. Po mnenju pritožnice pa je napačna tudi odločitev o stroških

postopka, saj je obračun stroškov napačen. Pritožnica zahteva

povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je bila v skladu z določilom 1. odst. 344. čl. ZPP vročena

nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe glede

odločanja o glavnem delu zahtevka v mejah pritožbenih razlogov

ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče

prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in

odločitev utemeljilo z jasnimi razlogi, katere pritožbeno sodišče v

celoti sprejema in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

Za pravilno odločitev o tožbenem zahtevku je pravnorelevantno

dejstvo, ali sta bila sklepa o izvršbi, izdana v izvršilnih zadevah

In 97/328 z dne 3.11.1997 in In 97/445 z dne 9.6.1998 zaznamovana na

način, kot ga je določal tedaj veljavni 186. čl. Zakona o izvršilnem

postopku (v nadaljevanju ZIP) za nepremičnine, ki niso vpisane v

zemljiško knjigo, torej s popisom nepremičnine in razglasitvijo

zapisnika na sodni deski, še preden je bila dne 23.2.1998 sklenjena

kupoprodajna pogodba, s katero je B. Š. svoj solastninski delež do

1/6 na stanovanju prodal tožnici. Zapisnik o popisu ima namreč pomen

zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na sodni deski. Z zaznambo

sklepa o izvršbi je upnik pridobil na nepremičnini poplačilno

pravico, ki je imela glede poplačila enak učinek kot zastavna

pravica, le da je bila omejena samo na konkretni izvršilni postopek.

To pa pomeni, da je upnik pridobil pravico dobiti za svojo terjatev

poplačilo iz nepremičnine tudi v primeru, če je pridobil kdo drug

pozneje na isti nepremičnini lastninsko pravico (2. odst. 144. čl.

ZIP). V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil

popis stanovanja sicer opravljen 13.1.1998, torej pred sklenitvijo

kupoprodajne pogodbe, zapisnik o popisu pa je bil razglašen na sodni

deski šele 28.6.2000, torej po sklenitvi pogodbe, zato upnici nista

pridobili poplačilne pravice, izvršba na solastninski delež do 1/6 na

stanovanju L. 23 v L. pa je nedopustna, saj v času zaznambe sklepa o

izvršbi dolžnik ni bil več solastnik stanovanja, saj je svoj

solastninski delež prodal tožnici že 23.2.1998. Na odločitev v tem

postopku ne more vplivati dejstvo, da je minilo več kot dve leti od

popisa do objave zapisnika o popisu na sodni deski, saj se

publicitetni učinek, ki ga ima takšna objava, ker pač sklepa o

izvršbi ni mogoče zaznamovati v zemljiški knjigi, doseže šele z

razglasitvijo. Upnik je pridobil poplačilno pravico po ZIP oziroma

sedaj po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju zastavno pravico

šele z zaznambo sklepa o izvršbi in ne z vložitvijo predloga, zato

tudi okoliščina, da sta bila predloga za izvršbo vložena pred

sklenitvijo kupoprodajne pogodbe nima na odločitev nobenega vpliva.

Isto velja za trditev v pritožbi, da naj bi bila kupoprodajna pogodba

fiktivna in da je tožnica vedela, da sta toženki predlagali izvršbo

na solastninski delež, ki je bil predmet kupoprodajne pogodbe. Pravni

naslov za pridobitev lastninske pravice je pravni posel, pri

nepremičninah, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je potreben še

pridobitni način, to je vknjižba v zemljiško knjigo. Če pa

nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, ne pomeni, da ni v

pravnem prometu in da kupec z izpolnitvijo obveznosti iz prodajne

pogodbe ne postane lastnik kupljene nepremičnine, kot zatrjuje

pritožnica. Če toženka meni, da so bile pri sklenitvi pogodbe kakšne

nepravilnosti, bi morala to uveljavljati s posebnim zahtevkom na

ugotovitev neveljavnosti pogodbe.

Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je bilo toženkama

onemogočeno sodelovanje v postopku, ker sta obe polnoletni, v

postopku pa naj bi ju zastopala mati kot zakonita zastopnica in da ni

podana pasivna legitimacija. Pritožnica je kot samostojna pravdna

stranka nastopala ves čas postopka, saj ji je bila vročena tožba,

vložila je odgovor na tožbo in prosila za brezplačno pravno pomoč, ki

ji je bila odobrena, zato jo je v nadaljevanju postopka zastopala z

odločbo določena odvetnica. Drugotoženka pa je postala polnoletna v

teku tega postopka, zato je bilo sprva potrebno zastopanje njene

matere kot zakonite zastopnice. V nadaljevanju postopka pa je

drugotoženka odobrila vsa opravljena pravdna dejanja s strani svoje

matere in jo pooblastila za zastopanje v tem postopku. Dejstvo, da je

sodišče prve stopnje v uvodu izpodbijane sodbe povzelo navedbe tožbe

glede opredelitve glede zastopstva toženih strank, pa na pravilnost

in zakonitost sodbe nima nobenega vpliva. Toženki sta upnici v

izvršilnih postopkih, zato ni dvoma, da sta pasivno legitimirani v

tem postopku, saj ju je kot pravdni stranki na pasivni strani

opredelila tudi tožnica v tožbi.

V pravdnem postopku sodišče praviloma odloči o pravdnih stroških po

uspehu strank v postopku, saj tako določa 154. čl. ZPP. Na drugačno

odločitev ne more vplivati dejstvo, da je bila stranki, ki je glede

na uspeh v postopku dolžna povrniti nasprotni stranki v pravdi

nastale stroške, odobrena brezplačna pravna pomoč zaradi slabega

premoženjskega stanja. Zato je neupošteven pritožbeni očitek, da je

napačna odločitev sodišča prve stopnje o povrnitvi stroškov tožeči

stranki, ker naj bi bila prvotoženka oproščena plačila stroškov

postopka. Tožnici je bila res odobrena brezplačna pravna pomoč,

oproščena je bila tudi plačila sodnih taks, vendar pa to ne pomeni,

da ni dolžna povrniti stroškov tožeči stranki.

Pač pa ima pritožnica prav, da je sodišče prve stopnje pravdne

stroške tožeče stranke nekoliko napačno izračunalo, saj je po

odvetniški in taksni tarifi tožnica upravičena do plačila 1420 točk

za opravljene odvetniške storitve, 2% od odvetniških storitev za

materialne stroške, kar znaša 24,2 točke oziroma skupaj 1444,2 točke.

Ob upoštevanju vrednosti točke 110,00 SIT in 20% DDV znaša strošek

zastopanja po odvetniku 190.634,00 SIT. Temu je potrebno prišteti še

sodno takso za tožbo v znesku 15.300,00 SIT in pritožbo v znesku

17.100,00 SIT. Pravilno izračunani stroški tožeče stranke zato

znašajo 223.034,00 SIT in ne 223.588,80 SIT, kot je odločilo sodišče

prve stopnje.

Glede na povedano je sodišče druge stopnje na podlagi 353. čl. ZPP

pritožbo proti odločitvi o glavnem zahtevku (točka 1 izreka)

zavrnilo, saj pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa

v postopku ni storilo kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče

paziti po uradni dolžnosti ob upoštevanju določbe 2. odst. 350. čl.

ZPP. Na podlagi 4. točke 358. čl. ZPP pa je odločitev o stroških

spremenilo tako, da sta toženi stranki dolžni nerazdelno povrniti

tožeči stranki 223.034,00 SIT stroškov postopka s pripadajočimi

obrestmi.

Prvotožena stranka je uspela s pritožbo le z neznatnim delom glede

pravdnih stroškov, zato ob upoštevanju določbe 2. odst. 154. čl. ZPP

sama krije stroške pritožbenega postopka. Odločitev o stroških

pritožbenega postopka temelji na določilu 2. odst. 165. čl. ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 1349/99
• VSL sodba II Cp 399/2003
• VSC sklep Cp 372/2005