VSL Sklep Cst 56/2023

Jedro

Zakon družbeniku nalaga, da dokaže, da dolžnik ni insolventen, torej: ne trajneje nelikviden ne plačilno nesposoben. V obravnavanem primeru višje sodišče sicer ugotavlja, da družbenik večine zatrjevanih dejstev, ki naj bi kazala na to, da dolžnik v resnici ni insolventen, ni podkrepil z dokazi in ni pojasnil, zakaj tega ni storil. Glede na to, da nasproti pritožnikovim trditvam (in dokazom) stoji le z ničemer podprta domneva insolventnosti (temelji le na dejstvu, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik), višje sodišče zaključuje, da je pritožniku to domnevo kljub vsemu uspelo omajati. Zaradi pomanjkanja podatkov in dokazil o dolžnikovi insolventnosti zaenkrat še ni mogoče dokončno odločiti, temveč bo to potrebno presoditi pred sodiščem prve stopnje. Če bi navedeno prvič presojalo šele višje sodišče, bi bila strankam postopka odvzeta ustavna pravica do pritožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (II.) za upravitelja imenovalo A. A. ter (III.) odločilo, da se znesek v višini 112,00 EUR (pavšalno nadomestilo za objave na spletnih straneh AJPES) nakaže iz proračuna sodišča.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil družbenik B. B., Italija, zaradi kršitev materialnega prava in predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbo (smiselno) predlagal, naj ji višje sodišče ugodi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dolžnik je v predlogu za začetek stečajnega postopka navedel le, da ga predlaga „zaradi dolgov“. Ker je začetek stečajnega postopka predlagal dolžnik, se po prvem odstavku 234. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP domneva, da je insolventen, zato je sodišče prve stopnje nad njim začelo stečajni postopek (1. točka prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP).

6. Zoper takšen sklep se je pritožil dolžnikov družbenik, ki lahko s pritožbo izpodbija navedeno domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP in ki mora predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP).

7. Pritožnik to domnevo izpodbija in navaja, da stečajni dolžnik ni insolventen, da njegov transakcijski račun ni bil nikoli blokiran, stečajni dolžnik pa razpolaga s premoženjem večje vrednosti (v obliki dolgoročnih naložb), ki zagotavljajo poplačilo morebitnih obveznosti. Trdi, da je stečajni dolžnik eden izmed dveh družbenikov družbe C. d. o. o., pritožnik pa kot dokaz o dolžnikovem premoženju pritožbi prilaga dokumentacijo, ki kaže premoženje družbe v obliki naložb (izpiski iz Zemljiške knjige). Iz njih je razvidno, da je družba C. d. o. o. lastnica večje nepremičnine v poslovni coni Umag – zemljišče, ki je namenjeno za logistično parkirišče in solastnica nepremičnine v zgradbi na parc. št. 00/1 k.o. X. Navaja, da sta nepremičnini večje vrednosti in glede na njuno vrednost lahko iztržljivi. Pojasnjuje, da prikazano premoženje ni edino premoženje stečajnega dolžnika, da je njegovo premoženje velike vrednosti, kar je razvidno iz njegovih poslovnih knjig. Predlaga, da vrednost premoženja stečajnega dolžnika oceni izvedenec ekonomske stroke. Meni, da je bil predlog za začetek stečaja vložen pomotoma oziroma v stiski poslovodstva, čeprav pogoji za začetek stečajnega postopka v resnici niso izpolnjeni.

8. Zakon družbeniku nalaga, da dokaže, da dolžnik ni insolventen, torej: ne trajneje nelikviden ne plačilno nesposoben. V obravnavanem primeru višje sodišče sicer ugotavlja, da družbenik večine zatrjevanih dejstev, ki naj bi kazala na to, da dolžnik v resnici ni insolventen, ni podkrepil z dokazi in ni pojasnil, zakaj tega ni storil. Glede na to, da nasproti pritožnikovim trditvam (in dokazom) stoji le z ničemer podprta domneva insolventnosti (temelji le na dejstvu, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik), višje sodišče zaključuje, da je pritožniku to domnevo kljub vsemu uspelo omajati. Zaradi pomanjkanja podatkov in dokazil o dolžnikovi insolventnosti zaenkrat še ni mogoče dokončno odločiti, temveč bo to potrebno presoditi pred sodiščem prve stopnje. Če bi navedeno prvič presojalo šele višje sodišče, bi bila strankam postopka odvzeta ustavna pravica do pritožbe.

9. Pri ponovnem odločanju o predlogu za začetek stečajnega postopka bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi pritožnikove trditve, da ima stečajni dolžnik zgolj neznatne obveznosti in dejstvo, da se je rok za prijavo terjatev iztekel 10.2.2023 in da iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da v zakonskem roku ni bila prijavljena nobena terjatev. Kot je opozoril že stečajni upravitelj, tudi višje sodišče poudarja, da stečajni postopek ni namenjen le likvidaciji premoženja in vračilu premoženja družbenikom.

10. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

05.05.2023

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 434/2020
• VSL Sklep Cst 481/2021
• VSL sklep Cst 263/2021