VSL Sklep Cst 465/2021
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Gospodarski oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2021:CST.465.2021 |
Evidenčna številka: | VSL00051304 |
Datum odločbe: | 08.12.2021 |
Senat, sodnik posameznik: | Helena Miklavčič (preds.), Nada Mitrović (poroč.), Renata Horvat |
Področje: | STEČAJNO PRAVO |
Institut: | sklep o začetku stečajnega postopka - pravna oseba - pritožba družbenika - trajnejša nelikvidnost - nezadostne trditve - predlog stranke za izvedbo dokaza - dokaz z izvedencem finančne stroke |
Jedro
Presoja, ali je zakonita zastopnica dolžnika z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka zlorabila svoje pravice zakonite zastopnice družbe z omejeno odgovornostjo, je v celoti odvisna od odgovora na vprašanje, ali je družbenik s pritožbo izkazal, da družba v času vložitve predloga ni bila insolventna. Dopustitev pritožbe družbenika zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki se začne na predlog dolžnika, je v skladu z določbo tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP namenjena temu, da se družbenik lahko upre odločitvi poslovodje, da predlaga začetek stečajnega postopka, če predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Družbenik bi moral za uspeh s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje začelo na podlagi domneve, da je dolžnik po vseh kriterijih insolventen, trditi in predložiti dokaze o tem, da družba ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni bila ne trajneje nelikvidna ne plačilno nesposobna, česar pa po stališču pritožbenega sodišča, ni zmogel.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom A. d. o. o., Ljubljana, matična številka: ..., davčna številka: ... (1. točka izreka); za upraviteljico je imenovalo B. B. (2. točka izreka) in ugotovilo, da opravlja upraviteljica naloge v pravno organizacijski obliki: P., B. B. s. p., matična številka: ... (3. točka izreka); odredilo je še, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 122,00 EUR za objave in 2.159,11 EUR za nadomestila upraviteljici in za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika (4. točka izreka).
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil družbenik C. C. Navedel je, da sklep izpodbija v celoti, ker dolžnik ni insolventen in predlagal njegovo razveljavitev.
3. Druga družbenica in direktorica dolžnika D. D. na pritožbo družbenika C. C. ni odgovorila.
4. O pritožbi se je izjavila stečajna upraviteljica, ki je opozorila na dejstvo, da dolžnik ob začetku stečajnega postopka ni imel odprtega niti enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih sredstev v RS ter da po poteku 60 dni ni poravnal svojih obveznosti iz pravnomočnih sklepov o izvršbi dveh upnikov.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP).
7. Dolžnik je po zakoniti zastopnici D. D., ki je sicer tudi njegova družbenica, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani trikrat vložil predlog za začetek stečajnega postopka, na kar pravilno opozarja pritožnik v pritožbi. Pritožnik navaja, da je med njima s D. D. prišlo do nesoglasij, ki jih želi ona rešiti s stečajem, sam pa temu nasprotuje. Trdi, da je D. D. z vložitvijo prvega predloga za začetek stečajnega postopka 11. 8. 2020, ko je družba še poslovala z dobičkom (skliceval se je na objavljeno poslovno letno poročilo za leto 2019), družbi povzročila škodo, ker je bila družba kar nekaj mesecev v stečaju (St 0000/2020), preden je bil stečajni postopek nad njo (v ponovljenem postopku po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka) ustavljen. Trdi tudi, da je D. D. kot direktorica družbe zlorabila svoje procesne pravice, ko je vložila še dva naknadna predloga za začetek stečajnega postopka, kljub temu, da družba ni bila insolventna. Drugi njen predlog je bil zavržen (St 0001/2021). Na podlagi predloga z dne 12. 7. 2021 pa je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep.
8. Ali je bila družba ob vložitvi prvega in drugega predloga za začetek stečajnega postopka insolventna, za obravnavo te pritožbe ni pomembno. Presoja, ali je zakonita zastopnica dolžnika z vložitvijo tretjega predloga za začetek stečajnega postopka dne 12. 7. 2021 tudi zlorabila svoje pravice zakonite zastopnice družbe z omejeno odgovornostjo, pa je v celoti odvisna od odgovora na vprašanje, ali je družbenik s to pritožbo izkazal, da družba v času vložitve tega predloga ni bila insolventna. Dopustitev pritožbe družbenika zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki se začne na predlog dolžnika, je v skladu z določbo tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP ravno namenjena temu, da se družbenik lahko upre odločitvi poslovodje, da predlaga začetek stečajnega postopka, če predloži dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
9. Insolventnost je v skladu z določbo 14. člena ZFPPIPP položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. Družbenik bi moral za uspeh s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje začelo na podlagi domneve, da je dolžnik po vseh kriterijih insolventen, trditi in predložiti dokaze o tem, da družba ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni bila ne trajneje nelikvidna ne plačilno nesposobna, česar pa po stališču pritožbenega sodišča, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju, ni zmogel.
10. V zvezi z dolgoročno plačilno sposobnostjo je pritožnik zatrjeval, da ima družba več premoženja od obveznosti, za kar je predlagal tudi dokaze, ki se nanašajo na terjatve dolžnika do njegovih dolžnikov. Trdil je, da dolgovi dolžnika znašajo 90.000,00 EUR, premoženje, ki ga ima dolžnik v terjatvah, pa znaša, na podlagi že izdanih sklepov o izvršbi, ki jih je predložil, 76.700,00 EUR (brez obresti in stroškov) in še na drugi podlagi 88.572,00 EUR.
11. V zvezi s trajnejšo likvidnostjo kot drugim znakom solventnosti pa po stališču pritožbenega sodišča ni podal dovolj konkretnih trditev, saj ni zatrjeval, s koliko denarnimi sredstvi za poplačilo zapadlih dolgov je družba razpolagala v letu 2021 in koliko od zapadlih obveznosti je lahko sama poravnala v letu 2021. Trdil je le, da se dolgovi, ki znašajo okoli 90.000,00 EUR, redno poravnavajo in zmanjšujejo, s ciljem, da se vse upnike poplača in da je bil v preteklem letu poplačan velik del odprtih dolgov, kar pa je po stališču pritožbenega sodišča premalo konkretno. V zvezi s plačili je predložil dokaz z dne 14. 12. 2020, da je E. banki d. d. plačal C. C. dolg družbe kot njen porok, kar pa ni primeren dokaz o tem, da dolžnik sam lahko izpolnjuje svoje zapadle obveznosti, ker se ne nanaša niti na plačilo, ki bi ga izvedla iz svojih sredstev družba, niti na relevantno obdobje glede na čas vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. To pa pomeni, da s temi trditvami in dokazi pritožnik ni uspel ovreči domneve, da je dolžnik postal trajneje nelikviden. Pritožbeno sodišče ni moglo prezreti niti izjave stečajne upraviteljice na pritožbo, da iz prijave terjatve upnika F. d. d. izhaja, da je sklep o izvršbi zaradi izterjave denarne terjatve te upnice VL 48942/2020 z dne 6. 7. 2020, z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, postal pravnomočen 17. 7. 2020, obveznost pa je bila (le) delno poplačana s strani solidarnega upnika, in da iz prijave terjatve upnika G. d. d. izhaja, da je sklep o izvršbi VL 46960/2020 z dne 24. 6. 2020 postal pravnomočen 8. 7. 2020, ter da upnik ni bil uspešen z izvršbo na denarna sredstva dolžnika.
12. Dolžnik je po potrebi predlagal tudi izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke, ki pa ga ni predlagal v potrditev dejstev v zvezi z dokazovanjem trajnejše likvidnosti, pač pa na splošno v zvezi s trditvami, da dolžnik ni insolventen. Upoštevaje pojasnjene zaključke iz prejšnjih točk obrazložitve, navedeni dokaz v konkretnem primeru po stališču pritožbenega sodišča ni ustrezen za dokazovanje trajnejše likvidnosti dolžnika. Ali je dolžnik dolgoročno plačilno sposoben, pa se ob tem izkaže za nepomembno.
13. Glede na vse zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče zaključilo, da pritožnik ni uspel s pritožbo izpodbiti domneve insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 14.03.2022