VSL Sklep Cst 342/2021

Jedro

V konkretnem primeru se je zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki ga je predlagal sam dolžnik, pritožila družbenica, ki je s pritožbo uspela. Na podlagi njene pritožbe je sodišče sklep o začetku stečajnega postopka v celoti razveljavilo. Posledično družbenica ni dolžna nositi stroškov, ki so nastali zaradi neutemeljenega predloga dolžnika. Dolžan jih je nositi dolžnik.

Stečajni postopek se uvede z vložitvijo predloga. Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Če je predlagatelj dolžnik sam, je oproščen plačila predujma in se začetni stroški porabijo iz proračuna. Po unovčenju stečajne mase v višini založenih sredstev iz proračuna pa se ta sredstva vrnejo v proračun. To z drugimi besedami pomeni, da gre le za začasno in pogojno oprostitev plačila predujma za začetne stroške stečajnega postopka. Ker se je izkazalo, da je dolžnik neutemeljeno predlagal začetek stečajnega postopka in je bil tudi pravnomočno razveljavljen sklep v delu, v katerem nalaga plačilo predujma iz proračuna, je predujem dolžan plačati dolžnik v skladu z določbo prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Stališče, da predujma ni dolžan plačati nihče, je zmotno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki nalaga družbenici A. A. plačilo zneska v višini 2.194,45 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje, da je dolžnik B. d. o. o., v roku 15 dni dolžan plačati 2.194,45 EUR na račun sodišča številka 01100-000 referenca 00.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku in njegovi edini družbenici A. A. naložilo nerazdelno plačilo zneska v višini 2.194,45 EUR, ki se nakaže na račun številka 01100-000 referenca 00.

2. Zoper sklep se je družbenica pritožila. Navedla je, da je razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka posledica njene pritožbe ter da zato nje tudi ne morejo bremeniti nastali stroški. Sicer pa nasprotuje tudi njihovi potrebnosti in višini. Glede na navedeno je sodišče prosila, da naj sklep o plačilu v celoti umakne.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na predlog družbe, ki jo zastopa zakoniti zastopnik C. C., s sklepom St 000/2021 z dne 30. 4. 2021 nad dolžnikom začelo stečajni postopek in za upravitelja imenovalo D. D., ki je opravljal naloge in pristojnosti upravitelja prek pravnoorganizacijske oblike E., opravljanje ostalih pravnih dejavnosti, D. D. s. p. V sklepu o začetku stečajnega postopka je tudi sklenilo, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 122,00 eurov za objave in 2.159,11 eurov za nadomestila upravitelja in kritje drugih stroškov stečajnega postopka. Slednjo odločitev je sodišče prve stopnje obrazložilo v zadnjem odstavku sklepa, v katerem je pojasnilo, zakaj se bodo izplačali začetni stroški stečajnega postopka iz proračunskih sredstev.

5. Družbenik družbe ima pravico do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki je bil začet na predlog družbe. V konkretnem primeru se je zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki ga je predlagal sam dolžnik, pritožila družbenica, ki je s pritožbo uspela. Na podlagi njene pritožbe je sodišče sklep o začetku stečajnega postopka v celoti razveljavilo (1. točka izreka sklepa St 000/2021 z dne 4. 6. 2021). Posledično družbenica ni dolžna nositi stroškov, ki so nastali zaradi neutemeljenega predloga dolžnika. Dolžan jih je nositi dolžnik.

6. Družbenica z dolžnikom tudi ni v solidarni zavezi za plačilo predujma. Za nedeljivo obveznost bi šlo, le če se tisto, kar se dolguje, ne da razdeliti in izpolniti v delih (prvi odstavek 393. člena OZ), ali pa če bi nastala med družbenico in dolžnikom kakšna z gospodarsko pogodbo nastala obveznost v skladu z določbo 394. člena OZ, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Sicer pa je dolžnik družba z omejeno odgovornostjo, za katere obveznosti družbenica tudi ne odgovarja.

7. Ker je dolžnik predlog za začetek stečajnega postopka umaknil in je zaradi umika sodišče s sklepom St 000/2021 z dne 4. 6. 2021 postopek ustavilo (2. točka izreka), tudi na tej podlagi predujma za plačilo stroškov družbenica ni dolžna plačati. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o obveznosti družbenice, da plača predujem, materialnopravno zmotna.

8. Posledično je v delu, v katerem je naloženo plačilo pritožnici, pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločitev zoper njo razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Stečajni postopek se uvede z vložitvijo predloga. Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Če je predlagatelj dolžnik sam, je oproščen plačila predujma (šesti odstavek 233. člena ZFPPIPP) in se začetni stroški porabijo iz proračuna. Po unovčenju stečajne mase v višini založenih sredstev iz proračuna pa se ta sredstva vrnejo v proračun (osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). To z drugimi besedami pomeni, da gre le za začasno in pogojno oprostitev plačila predujma za začetne stroške stečajnega postopka. Ker se je izkazalo, da je dolžnik neutemeljeno predlagal začetek stečajnega postopka in je bil tudi pravnomočno razveljavljen sklep v delu, v katerem nalaga plačilo predujma iz proračuna, je predujem dolžan plačati dolžnik v skladu z določbo prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Stališče, da predujma ni dolžan plačati nihče, je zmotno.

10. Za katere stroške bo predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka porabljen, pa bo predmet drugih dejanj sodišča. Sodišče v postopku zaradi insolventnosti odloča s sklepom ali odredbo (prvi odstavek 124. člena ZFPPIPP). Iz založenega predujma bo sodišče z odredbo poravnalo pavšalno nadomestilo za objave. Zoper odredbo ni posebne pritožbe. Glede nadomestil upravitelju pa bo sodišče na predlog upravitelja odločilo s sklepom. Zoper sklep bo imel dolžnik tudi pravico do pritožbe, saj bo sodišče sklep izdalo v okviru predhodnega postopka, v katerem ima dolžnik status stranke tega postopka.

11. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče v preostalem delu pritožbo družbenice zavrnilo in izpodbijani sklep v preostalem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

25.11.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 402/2019
• VSL sklep Cst 741/2016
• VSL Sklep Cst 417/2020