VSL sodba I Cp 326/2016

Jedro

Odstop terjatve za tožnico pomeni le spremembo upnika, nikakor pa ni mogoče šteti, da s pogodbo o odstopu dogovorjeno plačilo med odstopnikom in prevzemnikom pomeni izpolnitev dolžnikove obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnica lastnica osebnega avtomobila A6 3,2 ..., letnik 2008, št. šasije ... ter da ji je toženka dolžna izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko vpisala kot lastnica prej navedenega osebnega avtomobila (I. točka izreka). Tožnici je bilo naloženo povračilo 629,79 EUR toženkinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi; podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, vključno s stroškovnimi posledicami. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Oporeka ugotovitvi prvega sodišča, da zahtevki toženke po leasing pogodbi do glavnega dolžnika niso bili poplačani, in opozarja na zapisnik o zaslišanju predstavnice toženke v postopku I Kpd 21570/2016 pred Okrajnim sodiščem v Žalcu. Slednja je izpovedala, da je saldo toženkine terjatve od odprodaje terjatve stranskemu intervenientu enak 0,00 EUR. Če pa je saldo terjatve enak 0, potem je edina možna ugotovitev, da so vse obveznosti glavnega dolžnika po pogodbi o leasingu poravnane. Sodišče vsebine zapisnika o zaslišanju predstavnice toženke ni upoštevalo, čeprav ga je zajelo v dokazni sklep, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Obenem je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko se je oprlo le na določila Obligacijskega zakonika (1018. in 1228. člen, v nadaljevanju: OZ), pri tem pa povsem spregledalo določilo 2. člena OZ, po katerem udeleženci obligacijska razmerja urejajo prosto. Določba 3. člena poroštvene izjave ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Njena vsebina je določena svobodno, dogovorjen je bil prehod pravic na poroka, čeprav takšnega določila OZ ne vsebuje. Ni res, da je toženka po izbrisu leasingojemalca odstopila od leasing pogodbe. Toženka je od tožnice zahtevala vračilo vozila, vendar ne po izbrisu glavnega dolžnika – slednji je bil izbrisan 25. 4. 2014 – pač pa 19. 5. 2015, medtem ko je bila pogodba o prenosu terjatev med toženko in stranskim intervenientom sklenjena 12. 5. 2015. Sodišče je zato zmotno štelo, da je toženka odstopila od leasing pogodbe, saj tega zaradi celotnega poplačila ni mogla storiti. S prenosom terjatve so še ostale tožničine obveznosti do stranskega intervenienta, vendar pa to dejstvo v ničemer ne vpliva na osnovni posel – pogodbo o leasingu, ki je bila v celoti izpolnjena. Zmotno je stališče sodišča, da odstop terjatve s pogodbo pomeni le spremembo upnika; takšen odstop pomeni izpolnitev dolžnikove obveznosti do odstopnika, saj odstopnik terjatve ne beleži več, dolžnik pa ima dolžnost prevzemniku terjatve izpolniti tisto terjatev, ki je bila odstopljena.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva:

- da sta toženka in družba P., d. o. o., sklenili pogodbo o finančnem leasingu osebnega avtomobila Audi A6;

- da je k pogodbi s podpisom izjave o solidarnem poroštvu kot solidarna porokinja in plačnica pristopila toženka,

- da je bila družba P., d. o. o., 25. 4. 2014 izbrisana iz sodnega registra, toženka pa je zahtevala vračilo vozila, ki je bilo nato na podlagi kazenske ovadbe tožnici zaseženo in vrnjeno v posest toženke;

- da je toženka odstopila terjatev po pogodbi o leasingu stranskemu intervenientu.

6. Med pravdnima strankama je nesporno, da leasingojemalec oziroma tožnica kot porokinja in plačnica nista poravnala vseh svojih, s pogodbo prevzetih obveznosti. Na podlagi tega dejstva in zgoraj izpostavljenih ugotovitev je pravilen zaključek prvega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Zaradi prenehanja poslovanja leasingojemalca je toženka odstopila od pogodbe in zahtevala vrnitev predmeta leasinga. Pritožba zmotno meni, da toženka od leasing pogodbe ni mogla odstopiti, ker so bile njene obveznosti s sklenitvijo pogodbe o odplačnem prenosu terjatve v celoti poravnane. Pritožba namreč ne razlikuje, da gre v danih primerih za različne vrste obveznosti:

- obveznost plačevanja mesečnih obrokov leasingodajalcu, skladno s pogodbo o leasingu,

- zaradi kršitve pogodbe (neplačevanja obrokov) pa je toženka upravičena do odškodnine v višini pozitivnega pogodbenega interesa.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvega sodišča, da odstop terjatve za tožnico pomeni le spremembo upnika, nikakor pa ni mogoče šteti, da s pogodbo o odstopu dogovorjeno plačilo med odstopnikom in prevzemnikom pomeni izpolnitev dolžnikove obveznosti. Čas prenosa terjatve na stranskega intervenienta je povsem nepomemben. Bistveno pa je, da je toženka izkoristila svoje odstopno upravičenje, na kar kaže njen zahtevek za vrnitev predmeta leasinga, ki v skladu z ustaljeno sodno prakso vsebuje tudi odpoved takšne pogodbe. Čeprav odpoved ni izrecna, je dovolj nedvoumno izražena. To stališče pa še toliko bolj velja za primer, ko leasingodajalec predmet leasinga zaseže(2). Zaradi uveljavitve odstopnega upravičenja je toženka med drugim pridobila tudi pravico do odškodnine v višini pozitivnega pogodbenega interesa, ki jo je odplačno prenesla na stranskega intervenienta.

8. Dejstvo, da je toženka zaradi odplačnega prenosa morala v svojih evidencah terjatev knjigovodsko zapreti, pa nikakor ne pomeni - na kar je pravilno opozorilo že prvo sodišče - da sta leasingojemalec oziroma tožnica kot porokinja izpolnila svoje pogodbene obveznosti. Le v primeru izpolnitve pogodbenih obveznosti lahko leasingojemalec, skladno z določbo 11. člena pogodbe o finančnem leasingu premičnin št. 2111196115 z dne 6. 3. 2012, izkoristi opcijo odkupa predmeta leasinga in prejem slednjega v last.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da navkljub 3. točki izjave o solidarnem poroštvu tožnica ne more pridobiti nobenih pravic iz temeljnega posla, saj leasingojemalec ni podpisnik izjave, tožnica pa tudi ni predložila ustreznih dokazil o tovrstnem dogovoru z leasingojemalcem. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

10. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških tožnice je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe.

-------------

Op. št. (1): Ur. list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj sodbo II Ips 736/2008 z dne 15. 3. 2012.

Datum zadnje spremembe:

26.05.2017

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cpg 29/2017
• VSM sodba I Cp 1375/2014
• VSL sodba in sklep I Cp 3447/2009