Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7995cT16ZnBwaXBwJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJmRhdGFiYXNlJTVCU0VVJTVEPVNFVSZkYXRhYmFzZSU1Qk5FR00lNUQ9TkVHTSZkYXRhYmFzZSU1QlNPU0MlNUQ9U09TQyZkYXRhYmFzZSU1QlNPUE0lNUQ9U09QTSZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0w
 OdločbaDatumJedroInstitut
VSC Sklep Cp 96/202330.03.2023Posest se varuje v okviru posestnega varstva, zaradi česar sodišče v posestmotitveni pravdi upošteva samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje (prvi odstavek 33. člena SPZ), pri čemer po členu 35 SPZ v razmerju med več posestniki iste stvari za motilno šteje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.posest - posestno varstvo - zadnja mirna posest
VSM Sklep I Cp 368/202307.11.2023Po drugem odstavku 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanja obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Za spremembo istovetnosti zahtevka gre, kadar se spremeni dejanska podlaga tožbe ali tožbeni predlog tako, da tožeča stranka vtožuje nekaj drugega kot v prvotni tožbi.sprememba tožbe - neutemeljeno zavrženje tožbe - istovetnost tožbenega zahtevka
VSL Sodba I Cp 1319/202207.11.2023Višino in plačilo (v tej zadevi spornega) nadomestila za opravo vpisa ureja 51. člen Uredbe. Za upravičence, ki lahko zahtevajo vpis v register, pa niso notarji, je višina nadomestila določena v tretjem odstavku 51. člena Uredbe, četrti odstavek istega člena pa določa, da nadomestilo plačajo upravičenci, ki so zahtevali opravo vpisa, in sicer enkrat mesečno po poteku meseca, v katerem so zahtevali vpis.

Glede na navedene določbe se pritožbeno sodišča strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je pasivna legitimacija toženca (stečajnega upravitelja) podana. Določbi četrtega odstavka 21. člena in četrtega odstavka 51. člena Uredbe sta jasni. Stečajni upravitelj je upravičenec za vložitev zahteve za izbris zastavne pravice, zato je tudi zavezanec za plačilo nadomestila.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča v Uredbi določena ureditev plačila za storitev izbrisa zastavne pravice tožencu ne nalaga končnega plačila nadomestil...
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - stečajni postopki - stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - plačilo v breme stečajne mase - vrste stroškov stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - stroški stečajnega upravitelja - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - premičnine, ki se vpisujejo v register - vpis v register - oseba, upravičena za vložitev zahteve - stečajni upravitelj - plačilo nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - pasivna legitimacija - nevezanost sodišča na podzakonski akt - exceptio illegalis
VSC Sodba Cpg 69/202320.09.2023258. člen ZFPPIPP določa le, da se zastaranje terjatve „do stečajnega dolžnika“ pretrga s prijavo v stečajnem postopku. Toženka ni bila stečajni dolžnik, v čigar stečaju je upnica priglasila terjatev, in tudi ni porok (glej od 1012. do 1034. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), saj je poroštvo povsem drug institut, zato zanjo ne velja določba o pretrganju zastaranja iz tretjega odstavka 1034. člena OZ. Toženka je pristopnica k dolgu po 432. členu OZ in kot takšna ima status solidarne (so)dolžnice. Solidarnost dolžnikov OZ ureja v določilih od 395. do 405. člena. Prvi odstavek 403. člena OZ med drugim izrecno določa naslednje: „če zastaranje ne teče ali je pretrgano nasproti enemu dolžniku, teče naprej za druge solidarne dolžnike in se lahko konča.“

Skladno z zgoraj pojasnjeno nesamostojnostjo posamičnih obročnih plačil sicer enotnega dolga namreč ni mogoče uporabiti pravila o zastaranju občasnih terjatev...
pritožbene novote - pristop k dolgu - zastaranje - izvršilni stroški - izvršba na podlagi verodostojne listine - novela ZIZ-L - novela ZPP-E - tek zakonskih zamudnih obresti - sklep o pravdnih stroških - solidarnost dolžnika - pretrganje zastaranja
VDSS Sklep Pdp 452/202321.09.2023Ker je bil objavljen sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku zoper toženko, je prenehal razlog za prekinitev postopka v tem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen, nadaljuje.pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka - prijava terjatev v stečajnem postopku
VSL Sodba I Cpg 339/202202.03.2023Začetek postopka prisilne poravnave in potrditev prisilne poravnave vplivata le na navadne terjatve upnikov. Navadne terjatve upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave zapadejo v plačilo šele pod pogoji potrjene prisilne poravnave. Na drugi strani pa zavarovane terjatve upnikov z začetkom postopka prisilne poravnave ne zapadejo v plačilo, prav tako ne zapadejo v plačilo s potrditvijo prisilne poravnave. Zavarovane terjatve tako tudi po začetku in potrditvi prisilne poravnave zapadejo v plačilo v skladu z določili temeljnega obligacijskega posla iz katerega izhajajo.

Ko so nastale in še vedno nastajajo terjatve tožeče stranke do družbe C., d. o. o., te najprej za t. i. "juridično sekundo" zastanejo v premoženju tožene stranke nato pa takoj zaživijo učinki fiduciarne cesije in se terjatev avtomatično prenese v premoženjsko sfero družbe F d. o. o. Ko nato pride na vrsto učinkovanje drugega zavarovanja po vrsti (ustanovitev zastavne pravice tožene...
posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - poroštvo - solidarno poroštvo - odstop terjatve v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - zastavna pravica na terjatvi - zastavna pravica (na terjatvah) - ustanovitev zastavne pravice - vrstni red zavarovanja terjatev - začetek postopka prisilne poravnave - pobot - pobotni ugovor - pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave - ločitvena pravica - pravica razpolaganja - zapadlost terjatve - vzajemnost terjatve - navadna terjatev - zavarovana terjatev - vzajemnost medsebojnih terjatev - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - potrjena prisilna poravnana - razlaga pogodbenega določila - solidarni porok - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - v pobot uveljavljana terjatev - poroštvena pogodba - uporaba določil in razlaga spornih določil - povratna cesija - globalna fiduciarna cesija - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava
VSC Sklep I Ip 150/202317.08.2023Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnici v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ priznalo nadaljnje izvršilne stroške in jih naložilo v plačilo dolžniku, ker je ugotovilo, da so bili ti stroški potrebni za izvršbo. Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa pritožbene navedbe o nezakonitosti terjatve, izvršbe in posledično cenitve zaradi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti dolžniku niso pravno relevantne. Predmet pritožbenega preizkusa o odpustu obveznosti dolžniku niso pravno relevantne. Predme pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških. Tega pa dolžnik konkretizirano niti ne izpodbija.odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - stroški cenilca - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
VSC Sklep II Cpg 77/202320.09.2023Ne gre za to, da se preklicu soglasja ne priznava pravnih učinkov, le takih, kot jih zasleduje pritožnik – to je prenehanje subjekta vpisa brez likvidacije, predlagatelj tega postopka v primeru kasnejšega preklica soglasja ne more doseči. Odločba ne odraža veljavne sodne prakse, ki stališča, izraženega v njih, ni potrdila, pač pa je ozko razlagala tako možnost uveljavljanja izbrisnih razlogov predlagatelja postopka izbrisa kot tudi zakonsko domnevo po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.1izbris iz sodnega registra brez likvidacije - preklic soglasja - razlaga zakona - svobodna gospodarska pobuda
VSC Sklep II Ip 169/202309.08.2023Nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato se v pravnomočno odločitev ne more več posegati. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku pa stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, zato je iz tega razloga ugovor tretjega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržen.ugovor tretjega - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - ustavitev izvršilnega postopka - zavrženje ugovora
VSC Sklep II Ip 168/2023, enako tudi , , 23.08.2023Nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato se v pravnomočno odločitev ne more več posegati, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu. V tem primeru ni bila samo pravnomočno ustavljena izvršba na nepremičnine, temveč izvršilni postopek. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku pa stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, zato je iz tega razloga ugovor tretjega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržen.ugovor tretjega - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - pravnomočno končan postopek
VSL Sklep Cst 222/202329.08.2023Družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka je omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP ).

Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka obstoj insolventnosti dolžnika temeljil na več zakonskih domnevah o njegovi trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih), in sicer na domnevah iz 1. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena in prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker so predhodno navedene zakonske domneve izpodbojne, je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarjajo, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju. Vendar pritožnik dejstev, ki predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni...
začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik dolžnika - insolventnost - domneva o insolventnosti - izpodbijanje zakonske domneve - zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - dokazno breme družbenika
VSL Sklep Cst 229/202330.08.2023Upraviteljičin načrt ni bil pomanjkljiv, ker ni vseboval tudi opisa dejanj v zvezi z razdelitvijo unovčene stečajne mase, niti zato iz njega ni bilo mogoče sklepati, da se bo zadevni stečaj po njenem predvidevanju končal brez razdelitve upnikom.predračun stroškov stečajnega postopka - stroški stečaja - načrt poteka stečajnega postopka - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - unovčenje premoženja
VSL Sodba I Cp 1984/202225.05.2023Obstoj dogovora o dejanskem obsegu služnosti, ki se je tudi izvajal, je v nasprotju s tezo tožnikov o nedoločljivosti predmeta obveznosti in posledični ničnosti služnostne pogodbe.

Služnostni upravičenec mora svojo pravico izvrševati v dogovorjenem obsegu. Razširjanje služnosti ni dopustno. Čezmerno izvrševanje služnosti predstavlja nedopusten poseg v lastninsko pravico. Ker je toženka pri izvrševanju služnosti prekoračila svoja upravičenja, je zahteva lastnikov služeče nepremičnine za pravno varstvo utemeljena.

Namen stvarne služnosti je v koristi, ki omogoča izvrševanje lastninske pravice na gospodujoči nepremičnini. Kar pa ne pomeni, da spremenjene potrebe gospodujočega zemljišča opravičujejo razširitev stvarne služnosti, niti, da imajo interesi služnostnega upravičenca avtomatično prednost pred interesi služnostnih zavezancev.
služnostna pravica - dogovor o stvarni služnosti - prenehanje stvarne služnosti - ukinitev stvarne služnosti - določenost predmeta obveznosti - izvrševanje služnosti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - izbrisna tožba - negatorna tožba - poseg v lastninsko pravico - varstvo lastninske pravice - neprerekano dejstvo
VSL Sklep Cst 225/202329.08.2023Opravljanje funkcije direktorja brez plačila v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo, kar vse predstavlja okoliščine, da dolžnik ne izkazuje zadostne skrbnosti, ki je potrebna, da bi bil lahko deležen pravne dobrote odpusta obveznosti.odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - opravljanje funkcije direktorja - brezplačno opravljanje dela - odpoved premoženjski pravici - obveščanje upravitelja - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - odvetnik po uradni dolžnosti
VSL Sklep Cst 196/202316.08.2023Vsebinski okvir generalne klavzule ni strogo navezan samo na dolžnikovo odgovornost nasproti njegovim upnikom. Po širše zajemajočih pravnih standardih vestnosti in poštenja so pravno lahko odločilne tudi druge okoliščine, ki kažejo, ali se je dolžnik na premoženjskem področju vedel odgovorno.postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - generalna klavzula
VSL Sklep Cst 5/202319.04.2023Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, mora biti v prijavi terjatve določno opredeljeno.

Notarski zapis pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, na katere so se sklicevali upniki v prijavah terjatev in ločitvenih pravic, nimajo moči neposredno izvršljivih listin, zato ne predstavljajo izvršilnega naslova.

V zakonu ni podlage za stališče, da kvaliteta pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni enaka drugim listinam, ki jim zakon priznava lastnost izvršilnega naslova.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - ugovor o prerekanju terjatve - ločitvena pravica - pogodba o odstopu terjatev v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - globalna cesija - določenost terjatve - določljivost terjatev - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neprava stvarna služnost - obstoj predmeta zastave - pravni interes za pritožbo - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
VSL Sklep Cst 259/202327.09.2023Dolžnik mora predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki "za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka". Takšen pritožničin seznam ni bil, saj v njem terjatve niso bile opredeljene dovolj določno (opredeljene so bile samo kot "finančne" ali z oznako "redno poslovanje").poenostavljena prisilna poravnava - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - pravni temelj terjatve - identiteta terjatve
VSC Sklep I Cp 249/202320.07.2023Samo golo dejstvo, da se je drugotožena stranka vpisala z učinkom oziroma na podlagi zaznambe vrstnega reda, le-te namreč ne varuje pred manjkom razpolagalne sposobnosti prvotožene stranke oziroma bi jo varovalo le ob njeni dobrovernosti (8. člen ZZK-1 in 10. člen SPZ).izbrisna tožba - zaznamba vrstnega reda - dvojna prodaja nepremičnin - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
VSL Sklep Cst 248/202313.09.2023Iz zakona ne izhaja, da bi za možnost uspeha s predlogom, da se mu dovoli poslovati kot podjetnik, dolžnik moral nujno sočasno podati tudi predlog za odpust obveznosti. Pač pa zgoraj citirana 1. točka petega odstavka 389.a člena ZFPPIPP zahteva, da če sta podana oba takšna predloga, sodišče najprej odloči o tistem za odpust obveznosti, saj mu šele to omogoča vsebinsko presojo predloga za poslovanje dolžnika kot podjetnika.osebni stečaj - poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - predlog stečajnega dolžnika - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti
VSM Sklep I Cpg 158/202312.10.2023Materialno pravo določa kako mora biti oblikovan tožbeni zahtevek. ZFPPIPP glede uveljavljanja izločitvene pravice v pravdi v prvem odstavku 310. člena določa, da mora izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Ta v primeru uveljavljanja izločitvene pravice na nepremičnini zaradi pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem ali na drug izviren način (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP), v 2. točki določa zahtevo po ugotovitvi, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Tožnik mora torej s tožbo zahtevati ugotovitev obstoja lastninske pravice.
Podlaga za izločitveno pravico je tako lahko le izvirno, ne pa tudi pravnoposlovno (izvedeno) pridobljena lastninska pravica. V kolikor bi tožnik...
uveljavljanje izločitvene pravice v pravdnem postopku - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - priposestvovanje - prijava terjatev v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka

Izberi vse|Izvozi izbrane