<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba X Ips 27/2011
ECLI:SI:VSRS:2012:X.IPS.27.2011

Evidenčna številka:VS1013805
Datum odločbe:11.07.2012
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 1541/2009
Področje:TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
Institut:elektronske komunikacije - telekomunikacije - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - veljavnost odločbe o ponovni - določitvi OPTM - odsotnost razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM - splošni akt o določitvi upoštevnega trga - določen oziroma določljivo opredeljen upoštevni trg - analiza upoštevnih trgov - seznanitev z listinami in dokazi

Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča iz določb ZEKom (prvi odstavek 21. člena, prvi odstavek 22. člena, četrti odstavek 22. člena) izhaja, da nova regulatorna odločba o (ponovni) določitvi OPTM po naravi stvari nadomesti prejšnjo odločbo o določitvi OPTM. Če Agencija v novi odločbi prejšnje regulatorne odločbe ne razveljavi, to na zakonitost nove regulatorne odločbe ne vpliva, saj iz narave pravnega odločanja pri predhodni regulaciji trga izhaja, da ko se uveljavi nova regulatorna odločba, ki je izdana na podlagi določb ZEKom (četrti odstavek 22. člena), prejšnja regulatorna odločba preneha veljati sama po sebi.

Po presoji Vrhovnega sodišča iz 21. člena ZEKom izhaja, da Agencija z analizo podrobneje opredeli upoštevni trg, ki je s splošnim aktom že določen oziroma določljivo opredeljen (tako Vrhovno sodišče kot tudi v zadevi X Ips 492/2008).

Predhodna določba prvega odstavka 4. člena Splošnega akta 2008 ima po presoji Vrhovnega sodišča določno vsebino in jo je z razlago mogoče enopomensko opredeliti ter določa, da je predmetni upoštevni trg lahko predmet predhodnega urejanja, če prestane test (v Priporočilu predpisanih) treh meril, odkazuje pa na uporabo Splošnega akta 2004, ki pa v 15. točki 3. člena predmetni upoštevni trg izrecno določa. Glede na to je bil v obravnavani zadevi predmetni upoštevni trg določljivo opredeljen s Splošnim aktom, Agencija pa je z analizo le podrobneje opredelila, kateri produkti oziroma storitve se na njem nahajajo glede na trenutno stanje tehnologije in konkurence.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (sedaj revidentke) zoper odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije (v nadaljevanju Agencija), št. 38294-2/2009-7 z dne 7. 8. 2009. Z navedeno odločbo je Agencija v 1. točki izreka na upoštevnem trgu „Dostop do javnih mobilnih telefonskih omrežij in posredovanje klicev iz teh omrežij – medoperaterski trg“ (v nadaljevanju upoštevni trg) revidentko določila za operaterja s pomembno tržno močjo (v nadaljevanju OPTM), v 2. do 5. točki izreka revidentki naložila regulatorne obveznosti (dopustitve operaterskega dostopa, zagotavljanja enakega obravnavanja in zagotavljanja preglednosti) ter v 6. točki ugotovila, da stroški v postopku niso nastali.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je Agencija glede na 4. člen Splošnega akta o določitvi upoštevnih trgov (Ur. l. RS, št. 18/2008; v nadaljevanju Splošni akt 2008) imela zakonito podlago za določitev predmetnega upoštevnega trga, ki ga je z analizo pravilno opredelila. Pritrjuje tudi razlogom Agencije, da na upoštevnem trgu ni učinkovite konkurence in da ima revidentka na njem pomembno tržno moč ter se strinja z naloženimi ukrepi.

3. Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje revidentka vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev pravil postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep Urada odpravi ter s sodbo odloči o revidentkinih obveznostih oziroma podrejeno, da zadevo vrne Uradu v ponovno odločanje. Priglaša stroške postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da se revizija kot neutemeljena zavrne. Vsebinsko pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.

K I. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju razlage četrtega odstavka 22. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom) glede veljavnosti odločbe o ponovni določitvi OPTM, št. 38294-2/2009-7 z dne 7. 8. 2009 (v nadaljevanju Odločba 2009), ki v izreku nima razveljavitvenega dela prejšnje odločbe o določitvi OPTM, št. 300-75/2005/23 z dne 19. 10. 2005 (v nadaljevanju Odločba 2005). Navedeno pomembno pravno vprašanje je pojasnjeno v nadaljevanju. Ker je revizija dovoljena že iz navedenega razloga, se Vrhovno sodišče do ostalih pomembnih pravnih vprašanj, ki jih izpostavlja revidentka in ki se nanašajo na (ne)določitev predmetnega upoštevnega trga ter postopek analize upoštevnega trga, kot razlogov za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne opredeljuje, se pa do njih v nadaljevanju opredeljuje, kolikor se nanašajo na revizijske ugovore zmotne uporabe prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Iz istega razloga se Vrhovno sodišče tudi ne opredeljuje do razloga za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (zelo hude posledice za stranko).

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pa po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je iz podatkov upravnega spisa razvidno, da je Agencija z Odločbo 2005 na upoštevnem trgu revidentko določila za OPTM in ji naložila obveznosti (dopustitev operaterskega dostopa, zagotavljanje enakega obravnavanja, cenovni nadzor), nato pa je po opravljeni ponovni analizi trga, in sicer gre za Analizo upoštevnega trga: Dostop do javnih mobilnih elektronskih omrežij in posredovanje klicev iz teh omrežij (medoperaterski trg) z upoštevanimi mnenji in pripombami zainteresirane javnosti in Evropske komisije (v nadaljevanju Analiza), z izpodbijano Odločbo 2009 revidentko na upoštevnem trgu ponovno določila za OPTM in ji naložila obveznosti (dopustitev operaterskega dostopa, zagotavljanje enakega obravnavanja, zagotavljanje preglednosti in cenovni nadzor). Agencija je z dopolnilno odločbo, št. 38294-2/2009-8 z dne 24. 9. 2009 (v nadaljevanju Dopolnilna odločba), odločila, da se z izdajo Odločbe 2009, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, razveljavi Odločba 2005.

9. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje časovne veljavnosti odločbe o določitvi OPTM, pri čemer je predmet presoje v tem upravnem sporu zakonitost nove odločbe o ponovni določitvi določenega operaterja za OPTM – Odločbe 2009, ki v izreku nima razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM – Odločbe 2005. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da izpodbijana Odločba 2009 zaradi odsotnosti razveljavitve prejšnje Odločbe 2005 v izreku ni nezakonita.

10. Po prvem odstavku 21. člena ZEKom mora namreč Agencija v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo konkurence, v rednih časovnih intervalih analizirati trge iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri tem pa časovni intervali ne smejo biti daljši od dveh let. Po prvem odstavku 22. člena ZEKom Agencija, če na podlagi analize upoštevnega trga ugotovi, da ta trg ni dovolj konkurenčen, z odločbo določi operaterja oziroma operaterje s pomembno tržno močjo na tem trgu. Po četrtem odstavku 22. člena ZEKom lahko Agencija ob ponovni določitvi določenega operaterja za OPTM temu operaterju naloži iste ali druge obveznosti, prejšnjo odločbo pa razveljavi.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča iz zgoraj navedenih določb ZEKom izhaja, da nova regulatorna odločba o (ponovni) določitvi OPTM po naravi stvari nadomesti prejšnjo odločbo o določitvi OPTM. Agencija namreč lahko z izdajo nove regulatorne odločbe o določitvi OPTM na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZEKom določenega operaterja ponovno določi kot OPTM, pri čemer ta status opredeli na novo in mu naloži obveznosti na podlagi izsledkov nove analize upoštevnega trga, ki se opravi po izdaji prvotne odločbe o določitvi OPTM. Če v novi odločbi prejšnje regulatorne odločbe ne razveljavi, to na zakonitost nove regulatorne odločbe ne vpliva, saj iz narave pravnega odločanja pri predhodni regulaciji trga izhaja, da, ko se uveljavi nova regulatorna odločba, ki je izdana na podlagi določb ZEKom (četrti odstavek 22. člena), prejšnja regulatorna odločba preneha veljati sama po sebi. Zato tudi kasneje izdana Dopolnilna odločba, ki v izreku določa, da se z Odločbo 2009 razveljavi prejšnja Odločba 2005, na zakonitost nove regulatorne Odločbe 2009 ne vpliva.

12. Glede na navedeno niso utemeljene revizijske navedbe o nedopustni retroaktivnosti in poseganju v pravno sredstvo (tožbo zoper izpodbijano Odločbo 2009), ki je bilo izdano pred izdajo Dopolnilne odločbe. V zvezi s tem Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da je v zadevi X Ips 509/2010 z dne 29. 9. 2011 presojalo zakonitost Dopolnilne odločbe in zavzelo stališče, da iz določb četrtega odstavka 22. člena ZEKom v povezavi s prvim odstavkom 118. člena ZEKom in 220. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izhaja, da Agencija lahko izda dopolnilno odločbo, s katero odloči o vprašanju, ki je bilo predmet postopka (vprašanje razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM), pa z glavno odločbo o njem ni odločila, saj po četrtem odstavku 22. člena ZEKom pri ponovni določitvi OPTM o vprašanju razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM odloči z odločbo.

13. Glede na navedeno tudi ni utemeljen revizijski očitek odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in v zvezi s tem sklicevanje na zadevo VIII Ips 126/99 z dne 23. 11. 1999, saj gre v citirani zadevi za drugačno pravno in dejansko stanje kot v obravnavani zadevi. V zadevi VIII Ips 126/99 z dne 23. 11. 1999 je Vrhovno sodišče namreč odločilo, da je sodišče prve stopnje tožnikov predlog pravilno obravnavalo kot predlog za obnovo postopka izdaje odločbe (s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za dovolitev obnove postopka v zvezi s priznanjem pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo) in ne kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe, saj je bilo z odločbo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, z dopolnilno odločbo pa ni mogoče dopolnjevati razlogov prejšnje odločbe. V obravnavani zadevi pa gre za presojo zakonitosti glavne odločbe o določitvi OPTM (in ne dopolnilne odločbe).

14. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi niso utemeljene revizijske navedbe v zvezi z (ne)določitvijo predmetnega upoštevnega trga, saj je bil upoštevni trg po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi določen s Splošnim aktom 2008, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

15. Po prvem odstavku 20. člena ZEKom mora namreč Agencija na področju zagotavljanja in izvajanja elektronskih komunikacij v skladu z načeli konkurenčnega prava in ob doslednem upoštevanju vsakokratnega priporočila Evropske komisije o upoštevnih trgih produktov in storitev na področju elektronskih komunikacij in smernic iz šestega odstavka prejšnjega člena s splošnim aktom določiti produktne, storitvene in geografske trge, ki ustrezajo razmeram v državi. Pri tem Agencija sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence. Po prvem odstavku 21. člena ZEKom mora Agencija v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo konkurence, v rednih časovnih intervalih analizirati trge iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri tem pa časovni intervali ne smejo biti daljši od dveh let. Po drugem odstavku istega člena mora pri tej analizi upoštevati smernice Evropske komisije, ki urejajo tržno analizo in določitev pomembne tržne moči na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. V obravnavani zadevi gre za Smernice Komisije o analizi trga in oceni znatne tržne moči v skladu z ureditvenim okvirom Skupnosti za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju Smernice).

16. Po prehodni določbi prvega odstavka 4. člena Splošnega akta 2008, ki je veljal v času odločanja Agencije in ga je zato treba uporabiti v obravnavani zadevi, Agencija skladno s Priporočilom (v obravnavani zadevi gre za Priporočilo Komisije z dne 17. decembra 2007 o upoštevnih trgih proizvodov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja v skladu z Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve; v nadaljevanju Priporočilo) za upoštevne trge iz Splošnega akta o določitvi upoštevnih trgov (Ur. l. RS, št. 77/2004; v nadaljevanju Splošni akt 2004), ki niso navedeni v 3. členu Splošnega akta 2008, v analizi izvede test treh meril in na podlagi slednjega ugotovi, ali so ti trgi še lahko predmet predhodnega urejanja.

17. Glede na navedeno se Vrhovno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je upoštevni trg v obravnavanem primeru glede na prvi odstavek prehodne določbe 4. člena Splošnega akta 2008 lahko predmet predhodne regulacije, če prestane test treh (v Priporočilu) predpisanih meril. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča ima citirana določba prvega odstavka 4. člena Splošnega akta 2008 določno vsebino, saj jo je z razlago mogoče enopomensko opredeliti. Torej, ker predmetni upoštevni trg v 3. členu Splošnega akta 2008 ni bil naveden, je pa bil določen v 15. točki 3. člena prejšnjega Splošnega akta 2004, in sicer kot „Dostop do javnih mobilnih telefonskih omrežij in posredovanje klicev iz teh omrežij (medoperaterski trg)“, prehodna določba drugega odstavka 4. člena Splošnega akta 2008 pa napotuje na uporabo prejšnjega Splošnega akta 2004, to tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da je predmetni upoštevni trg lahko predmet predhodne regulacije v skladu z določbo drugega odstavka 4. člena Splošnega akta 2008. Takšna razlaga je tudi skladna s kasnejšo dopolnitvijo prvega odstavka 4. člena Splošnega akta 2008 z novim drugim odstavkom 4. člena (Ur. l. RS, št. 112/2008), ki med upoštevnimi trgi iz prvega odstavka izrecno navaja medoperaterski trg dostopa do javnih mobilnih telefonskih omrežij in posredovanje klicev iz teh omrežij.

18. Po presoji Vrhovnega sodišča je bil, glede na navedeno, predmetni upoštevni trg (že) določen oziroma določljivo opredeljen s Splošnim aktom 2008, z Analizo, v kateri je bila na podlagi preizkusa treh meril ugotovljena njegova dejanska nekonkurenčnost (glede katere je podala pritrdilno mnenje tudi Evropska komisija v dopisu z dne 4. 6. 2009, kot je razvidno iz podatkov upravnega spisa), pa je Agencija podrobneje opredelila, kateri produkti oziroma storitve se na njem nahajajo glede na trenutno stanje tehnologije in konkurence. Agencija je tako z Analizo, ob upoštevanju Priporočila in Smernic glede upoštevnega trga zaključila, da gre za trg na celotnem ozemlju Republike Slovenije, v katerega spada dostop do vseh javnih 2G in 3G mobilnih telefonskih omrežij in posredovanje vseh vrst govornih klicev in SMS sporočil iz teh omrežij za poslovne, rezidenčne, predplačniške in naročniške uporabnike, za naslednje oblike operaterskega dostopa: ponujanje storitev samemu sebi, ponujanje storitev operaterjem navideznih mobilnih omrežij, ponujanje storitev ponudnikom/ preprodajalcem in ponujanje storitev nacionalnega gostovanja.

19. Po presoji Vrhovnega sodišča iz 21. člena ZEKom, ki za izdelavo analize v drugem odstavku predvideva uporabo smernic Komisije, te pa med drugim vsebujejo tudi metodologijo za opredelitev trga produktov in storitev, izhaja, da Agencija z analizo podrobneje opredeli upoštevni trg, ki je s splošnim aktom že določljivo opredeljen. Podrobnejša opredelitev trga je namreč rezultat vsakokratne statistične obdelave in analiziranja relevantnih podatkov v skladu s pravili konkurenčnopravne, telekomunikacijske in ekonomske stroke, saj gre za področje, za katerega so značilne stalne inovacije in tehnološko zbliževanje. Zato bi bila preveč podrobna opredelitev upoštevnega trga v splošnem aktu v nasprotju z namenom zagotavljanja konkurence po ZEKom. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v zadevi X Ips 492/2008 z dne 30. 12. 2010. V skladu s tem stališčem je v izpodbijani sodbi odločilo tudi sodišče prve stopnje.

20. Agencija, ki ji je sledilo tudi sodišče prve stopnje, je po opravljeni Analizi v skladu z 19. členom ZEKom zaključila, da na upoštevnem trgu ni učinkovite konkurence, revidentka pa ima glede na njene visoke tržne deleže in druga uporabljena merila po četrtem odstavku 19. člena ZEKom (ovire za vstop na upoštevni trg in vpliv na potencialno konkurenco na tem trgu, vpliv velikih uporabnikov na moč operaterja – izravnalna kupna moč, tehnološke prednosti, doseganje ekonomij obsega oziroma ekonomij povezanosti, stopnja vertikalne integracije, nadzor nad infrastrukturo) na tem trgu pomembno tržno moč.

21. Glede na navedeno je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, neutemeljeno pa je tudi revidentkino sklicevanje na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. V izpodbijani sodbi se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh pravno pomembnih vprašanj glede izpodbijanega dela prvostopenjske odločbe, do nebistvenih pa se mu po presoji Vrhovnega sodišča ni treba opredeljevati (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Za sklicevanje na obrazložitev upravnega akta pa je sodišče prve stopnje imelo podlago v drugem odstavku 71. člena ZUS-1. Ob navedenih ugotovitvah so neutemeljeni tudi ugovori revizije, ki uveljavljajo kršitev 2., 14., 22., 23., 25., 67., 74., 153/4 in 155. člena Ustave RS.

22. Vrhovno sodišče v zvezi z revidentkinimi navedbami, da ni bila seznanjena z vsemi listinami in dokazi, uporabljenimi v postopku priprave analize, še dodaja, da operater zaradi statusa OPTM, ki mu je bil določen v upravnem postopku določitve OPTM na podlagi izsledkov analize, v postopku priprave analize nima položaja stranke v smislu ZUP. Analiza ni upravni akt, pripravlja pa jo Agencija kot regulatorni organ, njeni izsledki pa so podlaga za določitev OPTM. Vendar pa to ne pomeni, da v upravnem postopku določitve OPTM, če izkaže pravni interes, OPTM nima možnosti vpogleda v bistvene dokumente, listine in metodologije, ki so bili podlaga za analizo (če ne gre za posebej izključene kategorije podatkov), če so ti podlaga za naložene mu ukrepe in če izkaže, da so napačni oziroma so bili napačno uporabljeni, zaradi česar so nepravilni tudi ukrepi (tako tudi Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 492/2008 z dne 30. 12. 2010). Ker pa revidentka v obravnavanem primeru v reviziji tega niti ne zatrjuje, niti ne zatrjuje, da bi kadarkoli želela vpogledati v dokumentacijo, na podlagi katere je bila izdelana analiza, ali v upravni spis zadeve določitve OPTM, niti da ji je bilo to zavrnjeno, so njene pavšalne navedbe, da ni bila seznanjena z vsemi listinami in dokazi, uporabljenimi v postopku priprave analize, neupoštevne.

23. Glede revizijskih navedb, da sta sestavni del navedb in razlogov predmetne revizije tudi dve priloženi pravni mnenji Inštitut za primerjalno pravo pri PF UL (in sicer Pravno mnenje o pravicah strank pri določitvi upoštevnih trgov in analizi upoštevnih trgov po ZEKom in Pravno mnenje o ustavnopravnem statusu regulatorja (Agencije za pošto in elektronske komunikacije) in o pravicah strank v postopkih pred tem organom), Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da je revizija samostojno izredno pravno sredstvo, zato zgolj s sklicevanjem na navedbe v priloženih pravnih mnenjih le-te ne postanejo sestavni del revizije. V reviziji je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno ter samostojno navesti.

24. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

25. Revidentka v skladu z določbami prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka, saj z revizijo ni uspela.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 92.
ZEKom člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/4.
Splošni akt o določitvi upoštevnih trgov (Ur. l. RS, št.
18/2008) člen 3, 4, 4/1.
Splošni akt o določitvi upoštevnih trgov (Ur. l. RS, št.
77/2004) člen 3, 3-15.
Datum zadnje spremembe:
21.12.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDUwMjU1