Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10cT16ZHJhdm5pa2klMjBvc2VibmklMjBwb2RhdGtpJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSY=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
sodba I U 1047/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek22.06.2011osebni podatki - varstvo osebnih podatkov – zbirka osebnih podatkov – vzpostavitev nove zbirke – podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov – nedovoljena obdelava osebnih podatkovosebni podatki se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Za obdelavo osebnih podatkov zdravnikov v obravnavanem primeru ni posebne zakonske podlage, zato bi bilo za obdelavo potrebno pridobiti osebno privolitev posameznega zdravnika. Pri tem je brezpredmetno, da so bili ti osebni podatki že objavljeni v drugih javno dostopnih virih.
Sodba I Up 517/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.07.2001varstvo osebnih podatkov - sodno varstvo - vpogled v zdravstveno dokumentacijoSodno varstvo osebnih podatkov se nanaša tudi na pravico vpogleda v zbirko osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov izrecno ne določa pravic svojcev glede podatkov, ki se nanašajo na osebnost pokojnika. Toda po določbi 4. odstavka 51. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti dolžnost varovati zdravniško skrivnost ne velja v razmerju do bolnikovih ožjih sorodnikov. Ker tožena stranka ne trdi, da je tožnikova pokojna mati prepovedala, da zdravniki dajejo tožniku podatke o njenem zdravstvenem stanju, mu ni mogoče odreči pravice do vpogleda v njeno zdravstveno dokumentacijo.
VSRS sodba in sklep II Ips 202/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.12.2014pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - dokazovanje - izvedenec - izvedensko mnenje - zdravstvena dokumentacija - povrnitev škode - odgovornost bolnišnice - skrbnost dobrega strokovnjaka - hramba zdravstvene dokumentacije - zastaranje odškodninske terjatveSodišče si mora v skladu z 11. členom ZPP prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, vendar mora stranki omogočiti obravnavo njene dejanske teze, če so navedbe konkretizirane in sklepčne, dokazni predlogi pa substancirani in pravno relevantni, zatrjevana dejstva, katerih resničnost naj bi se z izvedenim dokazom preverila, pa niso pravno nepomembna. Ni mogoče mimo dolžne skrbnosti zdravstvenih zavodov pri ravnanju z zdravstvenimi podatki, hrambi vseh dokumentov, vsebin oziroma gradiva, nastalega v sklopu zdravstvene obravnave pacienta, še posebej ko vsebujejo po eni strani občutljive osebne podatke po drugi strani pa za sodne in druge postopke pomembne dokaze, kot je v tem primeru. Vsaj v času, dokler ne potečejo zastaralni roki, je razumno pričakovati, da v tovrstnih zahtevnih in kompleksnih primerih poskrbijo tudi za ustrezno hrambo ključnih in bistvenih vsebin dokumentov in zapisov, torej hrambo, ki bo...
VSRS Sklep VIII Ips 80/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.09.2017odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - vzgoja in izobraževanje - zdravniško potrdilo - javna listinaMaterialnopravno je zmotna presoja sodišča druge stopnje, da delodajalec po vsebini ne bi smel presojati verodostojnosti zdravniškega potrdila, ker gre za javno listino. Delodajalec, ki dvomi v resničnost tistega, kar se navaja v zdravniškem potrdilu, ki ga je delavec predložil za potrebe točkovanja v postopku ugotavljanja presežnih delavcev in zato takšnega potrdila ne upošteva, prevzame riziko, da v sodnem sporu ne bo uspel ovreči zakonske domneve o resničnosti tistega, kar javna listina potrjuje, vendar pa mu ni mogoče odrekati pravice, da dokazuje neresničnost vsebine javne listine. Posledično izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožena stranka pri točkovanju tožnice ni upoštevala zdravniškega potrdila, ki ga je utemeljeno ocenila za neverodostojnega.
sodba U 139/2007Upravno sodiščeUpravni oddelek24.10.2007varstvo osebnih podatkov - vstop inšpektorja v prostore brez vednosti lastnika - ničnost upravnega aktaV zvezi z vstopom v prostore tožeče stranke brez vednosti njenega predstavnika so bistvena določila 1. odstavka 20. člena in 3. odstavka 29. člena ZIN v zvezi z določilom 50. člena ZVOP-1 in 3. odstavkom 8. člena ZInfP. Tožbeni argument za ničnost odločbe je očitno neutemeljen, kajti zahteva stranke za začetek postopka (4. točka 1. odstavka 279. člena ZUP) je potrebna samo, ko gre za primer upravnega postopka, ki se lahko začne samo na zahtevo stranke, ne pa tudi, ko gre za postopek po uradni dolžnosti. 
UPRS sodba I U 537/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek31.05.2016brezplačna pravna pomoč – pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči – verjetni izgled za uspeh – kazenski postopekPogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP (da ima tožnik verjetne izglede za uspeh) v predmetni zadevi ni izkazan. Če ni izkazan utemeljen sum storitve KD, kazenskega postopka ni smotrno voditi. Upoštevanje kriterija možnosti uspeha v zadevi oz. razumnosti v predmetnem kazenskem postopku ne posega v ustavne pravice tožnika in ne nasprotuje tudi stališčem, ki jih je o ustavnoskladni razlagi 24. člena ZBPP zavzelo že Vrhovno sodišče RS.
UPRS sodba in sklep I U 146/2017Upravno sodiščeUpravni oddelek06.02.2017mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - odgovorna država članica - zahteva za ponovni sprejem - posebne potrebe prosilca - NemčijaTožnik je zaprosil za mednarodno zaščito v več državah članicah, in sicer v Sloveniji, Italiji, Švici in v Nemčiji. Iz spisov tudi sledi, da je prvič zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, in sicer 18. 12. 2012. Vendar pa iz spisov tudi dovolj jasno sledi, da Republika Nemčija, kjer je tožnik vložil prošnjo 4. 8. 2015, ni posredovala zahtevka za ponovni sprejem tožnika kot prosilca za mednarodno zaščito toženi stranki. To pa pomeni, da je v skladu z določbami tretjega odstavka 23. člena Dublinske uredbe postala Republika Nemčija kot država članica, v kateri je bila vložena nova prošnja, odgovorna za obravnavanje tožnikove prošnje, hkrati pa to pomeni, da je odgovornost tožene stranke za obravnavanje tožnikove prošnje kot države članice, v kateri je tožnik prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito, prenehala. Zdravstvene težave in s tem posebne potrebe prosilca po določbah Dublinske uredbe ne predstavljajo ovire za odločanje o določitvi...
Sodba I Ips 23/2002Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.09.2004zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev izvedenca - izvedenstvo - uradna dolžnost - nedovoljeni dokazi - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - uradna oseba - kazniva dejanja zoper javni red in mir - oprostitev pričanja - zdravnik - izpodbijanje odločbe o kazni - dolžnost varovanja poklicne skrivnosti - varnostnik - organiziranje službe varovanjaV primeru, ko postavi sodišče z odredbo določenega zdravnika oziroma zdravstvenega delavca za izvedenca, ga odveže splošne dolžnosti varovanja poklicne tajnosti. Odveza se nanaša tako na informacije, ki jih je izvedenec pridobil v času po odreditvi izvedenstva, kot tudi na informacije, ki so mu že znane, bodisi, da je v preteklosti že kdaj zdravil obdolženca ali mu je bil pred tem že v drugem postopku postavljen kot izvedenec, ali pa na informacije v zdravstveni dokumentaciji, ki jih uporabi pri izdelavi izvedenskega mnenja. Opravljanje uradne dolžnosti pomeni opravljanje takih del, s katerimi se uresničujejo pravice in dolžnosti iz pristojnosti državnega organa. Za presojo, ali gre za uradno osebo po 3. točki 2. odstavka 126. člena KZ, je torej pomembno, da je za tako delo pooblaščena, ne glede na to, ali ga opravlja trajno ali začasno, ali je zanj plačana ali ne. Varnostnik pridobi lastnost uradne osebe le takrat, ko opravlja naloge neposrednega varovanja...
UPRS sodba I U 971/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek14.09.2016mednarodna zaščita – status begunca – politično prepričanje – prosilec iz Sirije – delna odprava odločbePri ocenjevanju dejstva, ali ima prosilec utemeljen strah pred preganjanjem na podlagi političnega prepričanja, ni pomembno, ali prosilec dejansko ima politične lastnosti, ki so razlog za preganjanje, ampak je bistveno, ali takšne značilnosti prosilcu pripisuje subjekt preganjanja, saj tudi ni pomembno, ali prosilec ravna oziroma je ravnal v skladu z mnenjem, stališčem, ali prepričanjem o zadevi, povezanimi s potencialnimi subjekti preganjanja in z njihovo politiko ali metodami. Zato v obravnavani zadevi ne more biti bistveno – in v tem elementu se pokaže zmotna uporaba materialnega prava – da je tožnik povedal, da je imel nevtralno politično prepričanje in da ni bil ne na Asadovi strani in ne na strani podpornikov demonstracij proti vladnemu režimu.Sodišče daje toženi stranki napotke v smislu 4. odstavka 64. člena ZUS-1, da mora v primeru nespremenjenih okoliščin takoj po prejemu te sodne odločbe tožnikom (lahko) z (delno začasno) odločbo priznati status...
UPRS sodba I U 866/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek14.10.2015mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda - politično prepričanje - izvedenec psihiatrijeTreba je razlikovati med resno škodo v smislu 2. alineje 28. člena ZMZ oziroma člena 15(b) Kvalifikacijske direktive II (2011/95/EU), ki bi zavrnjenemu prosilcu lahko bila povzročena zaradi nenamernega ravnanja in bi torej škoda nastala zgolj kot posledica splošnega pomanjkanja (na primer zdravstvenega sistema izvorne države), in med resno škodo, ki bi bila povzročena zaradi nezmožnosti policije, da zavaruje prebivalce pred fizičnimi napadi iz katerih koli motivov.Tožnik je bil dvakrat napaden, česar organ ne zanika. Organ se je opredelil le do obstoja okoliščin resne škode iz tretje alineje 28. člena ZMZ (samovoljno nasilje v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega napada). Ugotovitve, da ne obstajajo okoliščine resne škode iz prve (smrtna kazen ali usmrtitev) ali druge alineje (mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi) 28. člena ZMZ niso obrazložene oziroma niso podprte z ustreznimi informacijami o stanju...

Izberi vse|Izvozi izbrane