VSL Sklep IV Cp 1585/2021
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2021:IV.CP.1585.2021 |
Evidenčna številka: | VSL00049472 |
Datum odločbe: | 06.10.2021 |
Senat, sodnik posameznik: | Metoda Orehar Ivanc (preds.), Majda Irt (poroč.), Martina Erzin |
Področje: | DRUŽINSKO PRAVO |
Institut: | preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - prepoved približevanja - podaljšanje ukrepa - dokazni standard verjetnosti |
Jedro
Za podaljšanje ukrepov iz 19. člena ZPND mora biti izkazano ravnanje, ki ga kot nasilje v družini opredeljuje 3. člen istega zakona. Poleg tega pa tudi to, da izrečeni ukrepi (še) niso zalegli.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 8. 4. 2021, s katerim je bil nasprotnemu udeležencu za obdobje dvanajstih mesecev podaljšan ukrep prepovedi približevanja predlagateljici in njunemu mld. sinu A. A. Nasprotnemu udeležencu je prepovedano vstopiti v stanovanje, ki ga uporabljata predlagateljica in njun sin, se zadrževati na razdalji manj kot 200 metrov od stanovanja ter se zadrževati/ približevati krajem na razdaljo, manjšo od 200 metrov, kjer se predlagateljica in sin A. A. redno nahajata. Prav tako mu je na kakršen koli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo, prepovedano navezovati stike s predlagateljico in mld. sinom. V razmerju do mld. sina prepoved ne velja v času in kraju, ko nasprotni udeleženec z njim izvaja stike, skladno z vsakokratno odločbo sodišča; do predlagateljice pa ne v času in kraju predaje/prevzema otroka.
2. Zoper odločitev o ugovoru se pritožuje nasprotni udeleženec. Poudarja, da navedbe sodišča temeljijo na neresnicah, zato je sklep nezakonit. Kršena mu je bila pravica do obrambe; sodišče je njegovo izjavo prirejalo in pisalo v zapisnik, česar ni izjavil. V resnici predlagateljica zlorablja ZPND ter izvaja nasilje nad otrokom in njim. Vlamlja v njegovo stanovanje, uničuje lastnino, ga tepe, zbila ga je z avtom vpričo otroka, zato je on žrtev nasilja.
3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki pa se nanjo ni odzvala.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Za podaljšanje ukrepov iz 19. člena ZPND mora biti izkazano ravnanje, ki ga kot nasilje v družini opredeljuje 3. člen istega zakona. Poleg tega pa tudi to, da izrečeni ukrepi (še) niso zalegli.
6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Skladno z ustaljeno in enotno sodno prakso zadošča, da je nasilje verjetno izkazano. Razlog je v tem, da morajo biti tovrstni postopki hitri, ker so nujni, to pa onemogoča izvedbo obsežnejšega oz. poglobljenejšega dokaznega postopka.
7. Pritožbeno sodišče v dokazno oceno prvostopenjskega sodišča nima nikakršnih pomislekov. Sodišče prve stopnje je v točkah 10 do 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa prepričljivo obrazložilo razloge za podaljšanje ukrepov iz 19. člena ZPND. Nasprotni udeleženec navkljub izrečenim ukrepom še vedno ogroža predlagateljico in njunega mld. sina. Slednjega samovoljno zadržuje in ga vrača preko dogovorjenega oz. določenega obsega stikov, s tem pa ogroža otroka in njegov nadaljnji razvoj. Tudi naključna srečanja nikoli ne minejo brez konfliktov; predlagateljici daje neprimerne komentarje, jo obtožuje in žali v otrokovi prisotnosti. Prepoved približevanja je kršil tudi 24. 12. 2020, ko je pred predlagateljičinim domom kričal, razbijal po oknih. Zaradi tega dogodka se je predlagateljica odselila drugam. Nasprotni udeleženec z aktivnim ravnanjem še vedno konstantno krši prepoved približevanja.
8. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje jasno in določno odgovorilo na vse pritožnikove ugovorne navedbe. Pritožba se z razlogi sodišča konkretno ne sooči, marveč le posplošeno opozarja na nezakonitost odločitve in kršitev pravice do obrambe. Ta kršitev v pritožbi ni opredeljeno pojasnjena, prav tako tudi ne zatrjevanja o tem, da je sodišče priredilo izjavo nasprotnega udeleženca in zapisalo v zapisnik tisto, česar ni izjavil. Nasprotnega udeleženca je na naroku 23. 6. 2021 zastopal odvetnik. Iz zapisnika ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec ali njegov pooblaščenec opozorila na kakršno koli prirejanje izjave oz. njen napačen zapis. Zato se pritožbeno sodišče do tovrstnih pritožbenih navedb ne more podrobneje opredeljevati.
9. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 04.01.2022